Papež Frančišek je na 6. velikonočno nedeljo z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra nagovoril romarje, ki so se v Vatikanu zbrali ob opoldanski molitvi Raduj se, kraljica nebeška. Njegov nagovor je izhajal iz dnevnega evangelija, v katerem Jezus med zadnjo večerjo apostolom obljubi dar Svetega Duha, ki bo imel nalogo, da bo skupnost učencev učil in spomnil na njegove besede.



Sveti Duh naj bi učencem pomagal v polnosti razumeti pomen evangelija, ga sprejeti v svoje bivanje in ga preko pričevanja živo udejanjati. Jezus svojim apostolom obljubi, da ne bodo ostali sami, saj bo z njimi Sveti Duh, Tolažnik, ki bo ob njih, še več, bo v njih, da jih bo branil in podpiral. Jezus se vrača Očetu, preko daru Duha pa bo še naprej spremljal in poučeval svoje učence.

Drugi vidik poslanstva Svetega Duha je v pomoči apostolom, da se spominjajo Jezusovih besed. Naloga Svetega Duha je prebujati spomin in spomniti na Jezusove besede. Božanski Učitelj je že sporočil vse tisto, kar je nameraval zaupati apostolom, saj je z Njim, učlovečeno Besedo, razodetje dopolnjeno. Sveti Duh bo spominjal na Jezusovo poučevanje sredi različnih življenjskih okoliščin, da jih bo mogoče udejanjiti. In to se dogaja v Cerkvi še danes, ko jo vodi luč in moč Svetega Duha, da lahko prinaša vsem dar zveličanja, torej Božjo ljubezen in usmiljenje.

Papež je zbranim romarjem zagotovil, da nismo sami. Jezus je blizu nas, je sredi med nami, je v nas, v zgodovini pa je navzoč po daru Svetega Duha, preko katerega lahko z Njim vzpostavimo živ odnos. Sveti Duh, vlit v nas po zakramentih krsta in birme, deluje v našem življenju, nas vodi preko načina razmišljanja, delovanja, razločevanja, kaj je dobro in kaj je zlo. Pomaga nam udejanjati Jezusovo karitativno ljubezen, Njegovo daritev za druge, še posebej za tiste najbolj potrebne.

Znamenje navzočnosti Svetega Duha je po papeževih besedah tudi mir, ki ga Jezus podarja svojim učencem: »Svoj mir vam dam«. Ta mir je drugačen od tistega, ki si ga ljudje voščimo in ga skušamo uresničiti. Jezusov mir izvira iz zmage nad grehom in sebičnostjo, ki nam onemogočata, da bi se med seboj ljubili kot bratje. Božji dar je tudi znamenje njegove navzočnosti. Vsak učenec, ki je danes poklican hoditi za Jezusom tako, da nosi križ, prejme vase mir Vstalega Križanega v gotovosti njegove zmage in pričakovanju njegove dokončne vrnitve.



Dan prej je sveti oče vernike v Vatikanu sprejel med jubilejno avdienco v svetem letu usmiljenja, nagovor pa je posvetil usmiljenju in spravi. Izhodišče kateheze je bil svetopisemski odlomek iz Pavlovega Drugega pisma Korinčanom: »Za Kristusa smo torej poslani, kakor da Bog spodbuja po nas; zaradi Kristusa prósimo, spravite se z Bogom. Njega, ki ni poznal greha, je zaradi nas napravil za greh, da bi mi postali Božja pravičnost v njem« (2 Kor 5,20-21).

Kot je dejal Frančišek, smo Božjemu usmiljenju lahko priče iz roda v rod. Pogosto mislimo, da naši grehi Gospoda od nas oddaljujejo, v resnici pa smo mi tisti, ki se s tem, ko grešimo, oddaljujemo od Njega. Bog pa nas, ko nas vidi v nevarnosti, še bolj išče, saj nikoli ne pristane na možnost, da bi človek ostal zunaj Njegove ljubezni, vendar pod pogojem, da v njem najde kakršno koli znamenje kesanja za izvršeno zlo.

Kadar smo daleč od Boga, nimamo več cilja, iz romarjev na tem svetu pa se spremenimo v nomade. Kadar grešimo, »Bogu obrnemo hrbet«. Grešnik namreč vidi samo sebe in se tako pretvarja, da je samozadosten, greh pa vedno bolj veča razdaljo med nami in Bogom in lahko postane pravi prepad. Šele Jezus, ki nas prihaja iskat kot dobri pastir, znova zgradi most, ki nas poveže z Očetom in nam pomaga znova najti dostojanstvo otrok.

Spravite se z Bogom!« (2 Kor 5,20) Klic apostola Pavla, namenjen prvim kristjanom v Korintu, danes enako velja tudi za vse nas. Po papeževih besedah je jubilejno leto najprimernejši čas sprave za vse. Marsikdo bi si želel spraviti z Bogom, pa ne ve, kako to storiti. Krščanska skupnost lahko in mora spodbujati iskreno vrnitev k Bogu vseh, ki čutijo hrepenenje po njem. Papež je poudaril, da ne sme nihče ostati daleč od Boga zaradi ovir, ki jih postavijo ljudje.

Doživetje sprave z Bogom nam pomaga odkriti tudi druge oblike sprave: v družini, medosebnih odnosih, cerkveni skupnosti ter tudi v družbenih in mednarodnih odnosih. Leto usmiljenja je leto sprave, sprave z Bogom in med nami. »Sprava je namreč tudi delo za mir, za priznanje temeljnih pravic oseb, za solidarnost in sprejemanje vseh. Sprejmimo povabilo k spravi z Bogom, da bomo postali nova bitja in bomo lahko izžarevali njegovo usmiljenje med brati in sestrami, med ljudmi«, je v nagovoru med izredno avdienco še spodbudil papež Frančišek.

Vir: Radio Vatikan
Foto: splet / OssRom