Papež je nanizal razloge, zakaj nam šport lahko pomaga pri srečanju s Troedinim Bogom, je poročal portal Vatican News. »Šport zahteva gibanje sebe proti drugemu, seveda zunanjemu, predvsem pa tudi notranjemu. Brez tega je šport skrčen na sterilno tekmovanje sebičnosti.« Nadaljeval je, da pri športu ne gre samo za fizično izvedbo, morda izjemno, ampak za dajanje sebe, za 'dati se v igro'. »Gre za razdajanje za druge – za lastno rast, za navijače, za svoje drage, za trenerje, za sodelavce, za javnost, celo za nasprotnike – in, če ste res športnik, to velja tudi onstran rezultata.«

Šport je pot sodelovanja in skupne hoje

V pridigi je izpostavil tri vidike, zaradi katerih je danes šport dragoceno sredstvo človeške in krščanske vzgoje. »Prvič, v družbi, zaznamovani z osamljenostjo, v kateri je razjarjeni individualizem premaknil težišče z 'mi' na 'jaz' in na koncu ignoriral drugega. Šport – še posebej, ko je ekipni šport – uči vrednote sodelovanja, skupne hoje, tistega podeljevanja, ki je, kot smo rekli, v samem srcu Božjega življenja (prim. Jn 16,14-15). Tako lahko postane pomembno orodje za ponovno ureditev in srečanje: med ljudmi, v skupnostih, v šolskih in delovnih okoljih, v družinah!«

Šport krepi občutek bivanja skupaj

Njegov drugi poudarek se je osredotočil na digitalne medije, ki na eni strani zbližujejo oddaljene ljudi, pogosto pa oddaljujejo tiste, ki so blizu. Zato »šport krepi konkretnost bivanja skupaj, občutek telesa, prostora, napora, realnega časa. Tako proti skušnjavi, da bi pobegnili v virtualne svetove, pomaga ohranjati zdrav stik z naravo in z resničnim življenjem, prostorom, le v katerem se izvaja ljubezen« (prim. 1 Jn 3,18).

Športniki med prinašanjem darov na oltar. FOTO: Vatican Media

Šport nas uči izgubljati

Kot tretje pa je poudaril, da nas v tekmovalni družbi, kjer se zdi, da si življenje zaslužijo samo močni in zmagovalci, »šport uči tudi izgubljati, soočiti človeka v umetnosti poraza z eno najglobljih resnic njegovega stanja: krhkostjo, mejami, nepopolnostjo. To je pomembno, saj se iz izkušnje te krhkosti odpiramo upanju. Športnik, ki nikoli ne naredi napake, ki nikoli ne izgubi, ne obstaja. Šampioni niso nezmotljivi stroji, ampak moški in ženske, ki tudi ko padejo, najdejo pogum, da znova vstanejo«.

Športnik, ki nikoli ne naredi napake, ki nikoli ne izgubi, ne obstaja.

Nihče se ne rodi kot prvak ali svetnik

Spomnil je, da je imel šport pomembno vlogo v življenju mnogih svetnikov našega časa, tako kot osebna praksa kot način evangelizacije. »Pomislimo na blaženega Petra Jurija Frassatija, zavetnika športnikov, ki bo za svetnika razglašen 7. septembra. Njegovo preprosto in svetlo življenje nas spominja, da tako kot se nihče ne rodi kot prvak, se nihče ne rodi kot svetnik.« Papež Leon XIV. se je navezal tudi na besede svetega Pavla VI., ki je dvajset let po koncu druge svetovne vojne, marca 1965, v govoru članom katoliškega športnega društva, koliko je šport prispeval k miru in upanju v družbo, ki so jo uničile posledice vojne, dejal: 'Vaša prizadevanja so usmerjena v oblikovanje nove družbe: […] v zavedanju, da je lahko šport v zdravih oblikovnih elementih, ki jih podpira, zelo koristen instrument za duhovno povzdigovanje človeka, prvi in nepogrešljiv pogoj urejene, mirne, konstruktivne družbe'.«

Papeževe besede športnikom: »Tako kot se nihče ne rodi kot prvak, se nihče ne rodi kot svetnik.« FOTO: Vatican Media  

Naj bo šport odsev ljubezni troedinega Boga

Homilijo je zaključil z besedami, da je poslanstvo športnika biti v svojem delovanju »odsev ljubezni troedinega Boga v dobro vas in vaših bratov. Pustite se vključiti v to poslanstvo z navdušenjem: kot športniki, kot trenerji, kot društva, kot skupine, kot družine«.

Kot smo že poročali, se je na jubilejno srečanje športnikov v Rimu odpravila tudi skupina slovenskih kolesarjev, ki je minuli ponedeljek svojo pot začela v Ljubljani, v četrtek pa, po slabih 800 kilometrih, srečno prispela na Trg sv. Petra. Danes je skupaj s športniki z različnih koncev sveta obhajala jubilejno srečanje športnikov s papežem. 

Pri Angelusu molil za žrtve pokola v Nigeriji

Po maši s športniki je papež med nedeljsko molitvijo Angel Gospodov na Trgu sv. Petra molil za žrtve konfliktov v Nigeriji, Sudanu, Mjanmaru, Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Skrb vzbujajoča novica prihaja iz Nigerije. V noči med 13. in 14. junijem se je v mestu Yelewata, v lokalnem vladnem območju Gouma, v zvezni državi Benue v Nigeriji, zgodil strašen masaker, v katerem je bilo s skrajno okrutnostjo ubitih okoli 200 ljudi, med katerimi je bila večina notranje razseljenih oseb, ki jih je gostil lokalni katoliški misijon. »Molim, da bodo varnost, pravičnost in mir prevladali v Nigeriji, ljubljeni državi, ki jo tako prizadevajo različne oblike nasilja. Na poseben način molim za podeželske krščanske skupnosti zvezne države Benue, ki so nenehne žrtve nasilja.«

V Sudanu smrt duhovnika Lukea Jumuja

Dotaknil se je tudi razmer v Republiki Sudan, kjer že dve leti pustoši nasilje. »Prejel sem žalostno novico o smrti duhovnika Lukea Jumuja, župnika El Fasherja, žrtve bombardiranja. Medtem ko zagotavljam svoje molitve zanj in za vse žrtve, ponovno pozivam bojevnike naj se ustavijo, zaščitijo civiliste in sodelujejo v dialogu za mir.«