Svetišče v Genazzanu oskrbujejo avguštinci, v njem pa hranijo Marijino podobo, ki so jo pred stoletji prinesli iz Albanije. Kot spominjajo pri vatikanskih medijih, ga je papež zasebno obiskal že 11. maja lani, tri dni po izvolitvi na Petrov sedež.

Leon XIV. je v nagovoru na predvečer praznika Marijinega rojstva Božjo Mater predstavil kot Mater dobrega sveta, ki s svojo materinsko navzočnostjo, modrostjo in ljubeznijo do Sina spremlja človeka na poti vere. Njeno rojstvo je znamenje Božje zvestobe in upanja, tako papež: kakor krhek poganjek napoveduje novo življenje, tako Marija predstavlja zarjo drugačnega sveta, osvobojenega zla. Verniki smo povabljeni, da po njenem zgledu sprejmemo Božjo besedo, jo ohranimo v srcu ter jo udejanjamo s pogumnimi in modrimi odločitvami pristnega spreobrnjenja.

Leon XIV. pred Marijino podobo v Genazzanu. FOTO: Vatican Media

V evangelijih malo o Marijinem življenju

Papež se je nato oprl na premišljevanja sv. Tomaža iz Villanove: španskega avguštinca je begalo, kako malo evangelisti povedo o Marijinem življenju. O njenem rojstvu, otroštvu, vzgoji, krepostih in življenju z Jezusom skorajda ne govorijo. Ta molk pa ni nepomemben, meni cerkveni voditelj. Vernika namreč spodbuja, da Sveto pismo bere kot živ pogovor z Bogom in pričami razodetja. Tudi Marija je zgled takšnega poslušanja: sprašuje, premišljuje o dogodkih ter jih shranjuje in povezuje v svojem srcu.

V Mariji odrešenje najde svoj dom: Bog je z nami.

Evangelij po Mateju sicer o Mariji govori več ali manj brez njenih besed, kljub temu pa je njena navzočnost odločilna. Marija in njen Sin spremenita življenje sv. Jožefa ter pretrgata običajni tok rodovnika. Jožef se mora odzvati na Božjo novost, ki prihaja po Mariji. V njej odrešenje najde svoj dom: Bog je z nami.

V molitvi ... FOTO: Vatican Media

Marijino rojstvo, znamenje miru

Marija se je rodila kot preprosta deklica, je spomnil Leon XIV., čeprav je poklicana postati Mati Boga in Odrešenika. Prav v tem se kaže Božji način delovanja: Bog izbira ponižne in neopazne zgodovinske okoliščine, da razodene svojo moč. Njegovo kraljestvo ne temelji na objestnosti in oblasti, temveč na ustvarjanju, služenju in skrbi za življenje. Tudi kristjani smo poklicani, da sledimo Kristusu, tako da njegovim potem in odločitvam dajemo prednost pred lastnimi interesi, je povabil papež.

Sv. Tomaž iz Villanove nas vabi, da Marijino lepoto in svetost zremo od znotraj. Sveti Duh je ni podrobno opisal, ampak je na nek način čakal, da jo človek naslika v svoji notranjosti. Kontemplativna molitev zato omogoča, da zagledamo tudi tisto, česar svet še ne more videti. To ni beg v domišljijo, pač pa preroški pogled, ki človeku pomaga prepoznati Božje delo in mu služiti, zlasti v časih negotovosti, nasilja in uničevanja.

V sklepu svojega nagovora se je papež osredinil na mir: spomnil je, kako je prerok Mihej v majhnem Betlehemu prepoznal prihod Kralja miru. Tudi Marijino rojstvo je znamenje tega miru. Mir ni le človeški ideal, ampak Božji dar, dih Vstalega Kristusa in delo Svetega Duha. Zato smo poklicani, da si mir najprej predstavljamo, ga sprejmemo v svoje srce in nato pomagamo, da raste tudi v svetu. Leon XIV. je zagotovil, da nas pri tem spremlja Marija, Mati dobrega sveta, ki nas vodi k veri, spreobrnjenju, služenju življenju in resničnemu miru.