Papež Frančišek se je od starega leta poslovil s slovesno molitvijo večernic v baziliki sv. Petra. V nagovoru na drugi sveti večer je obsodil suženjstvu podobne življenjske pogoje mnogih ljudi po svetu. Zgolj v Rimu živi več kot 10.000 brezdomcev, ki ne glede na zimske temperature nimajo toplega bivališča. Po papeževih besedah so tudi oni »Božji sinovi in hčere«, ki so jih različne oblike suženjstva, pogosto zelo kompleksne, privedle do življenja na robu človeškega dostojanstva.

Večernega bogoslužja na silvestrovo se je poleg številnih predstavnikov kurije in vernikov tradicionalno udeležila tudi rimska županja Virginia Raggi, ki je po končani slovesnosti s papežem izmenjala nekaj besed.

Frančišek je v pridigi dejal, da moramo »z bolečino in obžalovanjem« pomisliti na to, koliko ljudi je v pravkar minulem letu živelo in še vedno živi v suženjskih in človeka nevrednih razmerah. Tudi Jezus je bil rojen v revščino, »da bi pokazal Božjo ljubezen do malih in ubogih«. Njegov prihod označuje začetek Božjega kraljestva kot »kraljestva pravičnosti, ljubezni in miru, kjer ni nihče suženj, ampak smo vsi bratje in sestre, otroci enega samega Očeta«.

Spodbuda k »materinskosti Cerkve«

Tudi Cerkev v Rimu ne želi ostati ravnodušna do suženjstev našega časa, temveč hoče biti znotraj te stvarnosti, blizu tem osebam in njihovim razmeram, je dejal papež, ki spodbuja »to obliki materinskosti Cerkve«.

Po večernem bogoslužju se je papež v spremstvu kardinala Konrada Krajewskega odpravil do pred kratkim urejene ambulante za brezdomce na Trgu sv. Petra, nato pa si je znova ogledal jaslice na trgu pred vatikansko baziliko, medtem ko je godba švicarske garde igrala božične pesmi.

V novoletni pridigi poziv k edinosti

Na prvi dan novega leta pa je papež pozval k zaupanju in nežnosti. Svet je sicer ves povezan, a zdi se vedno bolj neenoten, je dejal v nagovoru med bogoslužjem v baziliki sv. Petra. Proti osamljenosti in razkroju pa pomaga materinski pogled. Kristjani bi se morali ljubiti med seboj, onkraj omejitev in usmerjenosti posameznika, kajti v Cerkvi edinost šteje več od različnosti, je poudaril Frančišek in vse zbrane povabil, naj na začetku leta Marijo prosijo »za milost čudenja pred Bogom presenečenj«.

Življenje brez čudenja postane sivo in enolično. Tudi v Cerkvi bi morali obnoviti začudenje, da je »bivališče živega Boga«, saj v nasprotnem primeru postane podobna »muzeju preteklosti«.

Papež je obsodil tudi dejstvo, da v današnji družbi veliko ljudi izgubi svojo smer, ker mislijo, da so močni, v resnici pa hitro postanejo sužnji. Katoličani moramo dopustiti, da nas Marija prime za roko, kajti »celo Bog se ni odrekel Materi: toliko bolj jo potrebujemo mi.«

Spodbuda k političnim prizadevanjem za mir

V opoldanski molitvi na svetovni dan miru, ki ga obhajamo 1. januarja, pa je papež vse katoličane po svetu povabil k političnim prizadevanjem za mir. Politika ni le stvar vladajočih: vsi nosimo odgovornost za skupno dobro. Politika je »dobra le do te mere, če vsak posameznik prispeva k izgradnji miru«.

Tudi novo leto bo dobro v tolikšni meri, s katero bo vsak sprejel Božjo dobroto, ki jo je Jezus prinesel na svet. On je namreč »blagoslov vsakega človeka in vsega človeštva«, pa tudi vir usmiljenja in miru, je zatrdil Frančišek.

1. januarja v Katoliški cervki od leta 1968 obhajamo svetovni dan miru, katerega geslo v letošnjem letu je »Dobra politika je v službi miru«. Poslanica ob tej priložnosti je izšla tudi v slovenskem jeziku.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan
Foto: Vatican Media