Papež v sporočilu obžaluje, da se »kljub številnim naporom za konstruktiven dialog med narodi krepi oglušujoči hrup vojn in spopadov«, napredujejo bolezni epidemičnih razsežnosti, slabšajo se učinki podnebnih sprememb in propadanja okolja, poslabšuje se drama lakote in žeje, še naprej prevladuje gospodarski model, ki bolj temelji na individualizmu kot na solidarni delitvi.

Sveti oče ob tem predlaga tri poti za izgradnjo trajnega miru: dialog med generacijami, izobrazba in delo. Vse tri stvari so nujno potrebne za »sklenitev družbenega dogovora«, je prepričan voditelj Katoliške cerkve.

FOTO: Vatican Media

Ob tem dialog zahteva osnovno zaupanje med sogovorniki. To medsebojno zaupanje si moramo znova pridobiti, da se bomo lažje približali drug drugemu, tako papež Frančišek. Tehnološki in gospodarski razvoj sta pogosto delila in odtujila generacije, toda sedanje krize so razkrile nujnost njihovega zavezništva. Temelja civilizirane družbe na poti proti miru sta izobraževanje in vzgoja, »ki sta sposobna rojevati upanje, bogastvo in napredek«. Žal v to vedno manj vlagamo, vedno več denarja pa je na razpolago za oboroževanje po vsem svetu. To je treba čim prej spremeniti. Z izobrazbo namreč raste tudi razumevanje za kulturo in njeno raznolikost.

Na splošno gledano je izobrazba predpogoj za dobro zaposlitev, v poslanici piše Frančišek. Toda epidemija koronavirusne bolezni je v svetu še poslabšala položaj dela, ki se je že prej soočal s številnimi izzivi. Močno sta se okrepila delo na črno in novodobno suženjstvo. Delo pa je temelj, na katerem vsaka družba lahko gradi pravičnost in solidarnost. Politika in gospodarstvo morata znova še bolj spodbujati delo, pri katerem je upoštevano človekovo dostojanstvo.

»Zahtevnejši, vendar resnični mir«

Prefekt vatikanskega Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju, kardinal Peter Turkson, je na predstavitvi poslanice izpostavil, kako je vsak posameznik poklican, da sodeluje pri mirovnem projektu, žal pa je politična volja za to zaenkrat še prešibka.

Vsak posameznik je poklican, da sodeluje pri mirovnem projektu.

Tajnica omenjenega dikasterija, Alessandra Smerilli, je pojasnila, da poslanica ne govori o preprostem, temveč o »zahtevnejšem, vendar resničnem miru«. Prvi naslovniki te poslanice so po njenih besedah mladi, ki morajo prisluhniti kriku zemlje in kriku ubogih. Smerillijeva je še enkrat opozorila na pomen dela, ki spoštuje človekovo dostojanstvo.

Kardinal Peter Turkson. FOTO: Vatican Media

Kardinal Turkson je na današnji predstavitvi odgovarjal tudi na vprašanja časnikarjev o odstopu s položaja prefekta omenjenega dikasterija, ki ga je ponudil papežu Frančišku. Znova je pojasnil, da se mu preprosto izteka petletni mandat, zato je njegova dolžnost ponuditi odstop z vodilnega položaja, dokončna odločitev o tem, ali bo še naprej vodil vatikanski dikasterij, pa je zdaj v rokah svetega očeta.