Vprašanja vključujejo različne tematike: po navedbah Radia Vatikan so otroke zanimali Frančiškovi spomini na otroštvo, izvolitev za papeža in njegova nova služba, pa tudi aktualne teme, kot so skrb za stvarstvo in migracije. Otroci so papeža tudi vprašali, ali Bog resnično obstaja, kako je treba moliti, če bo na svetu kdaj zavladal mir ter zakaj papež večkrat reče, da bi se morali odrasli učiti od najmlajših.

»Kaj ti pomeni božič sedaj, ko si papež?«

Osemletni Ivan s Portugalske je Frančiška vprašal, kaj zanj pomeni božič zdaj, ko je papež: »To je vedno presenečenje. Bog je tisti, ki pride k nam na obisk. Zelo mi je všeč advent, čas, ko se pripravljamo na Gospodov prihod. Pričakovanje, priprava na srečanje z Božjim Sinom, ki nam prinaša luč. Zelo všeč so mi tudi božične pesmi. Njihovo sporočilo je polno upanja, ustvarjajo harmonijo, ozračje topline, širijo željo po dobrem. Božič je Božji Sin, ki se rodi na zemlji kot mi, za nas. Da bi dal veselje in smisel poti našega življenja.«

»Kaj si se igral kot otrok?«

Sedemletnega Maximilliena iz Demokratične republike Kongo je zanimalo, kaj se je papež igral kot otrok. Frančišek je odgovoril, da je bil to predvsem nogomet s prijatelji in z drugimi fanti iz soseske v Buenos Airesu, kjer je živel. Spominja se »dolgih, neskončnih tekem na ulicah, sredi prahu. Takrat je bilo zelo malo avtomobilov, tako da ni bilo nevarno.« Če pa so prišli, so na svoj prihod opozorili s hupanjem. 

Nikoli ne bom pozabil dolgih, zabavnih in brezskrbnih popoldnevov, ko smo tekali za žogo. Ustavil nas je samo sončni zahod ...

Najraje so igrali na trgu v bližini njegove hiše, občasno se jim je pridružilo tudi kakšno dekle. Poleg tega je nanje pazil mestni stražnik, s katerim so bili v zelo dobrih in prijateljskih odnosih: njihove mame so mu celo zaupale ključe hišnih vrat, če so šle ven, ko otrok ni bilo doma. Po papeževih besedah so imeli pogosto težavo, ki pa so jo hitro rešili: ker niso imeli usnjene žoge, so si jo naredili iz krp. »Nikoli ne bom pozabil teh dolgih, zabavnih in brezskrbnih popoldnevov, ko smo tekali za žogo. Ustavil nas je samo sončni zahod,« je pojasnil Frančišek.

»Ti je všeč, da si papež?«

Na vprašanje Kristine iz Bolgarije, če mu je všeč, da je papež, je Frančišek odgovoril, da je rad duhovnik, župnik. In kot papež se počuti kot župnik velike župnije. Ob tem je dodal, da pri njegovi službi sicer obstajajo tudi dejavnosti, ki niso tako lepe, ter da mora vzdrževati odnose z voditelji drugih držav. Vendar pa večino svojega dela opravlja kot duhovnik in to mu je zelo všeč. Ob tem je poudaril, da je bil vedno zadovoljen na krajih, kamor ga je poslal Bog: »Ne zato, ker bi šlo za 'pomembna' mesta, ampak zato, ker gre za služenje«, in ker mu je te kraje zaupala Cerkev. Kot papež se čuti predvsem v službi ljudem.

»Kaj si občutil, ko si spoznal, da boš postal papež?«

Vprašanje desetletnega Dumitra iz Romunije je bilo povezano s konklavom. Zanimalo ga je, kaj je Frančišek občutil v trenutku, ko je spoznal, da bo postal novi papež. Sveti oče pojasnjuje, da je to zaslutil pri kosilu v Domu sv. Marte, kakšno uro pred odločilnim glasovanjem. Tega se je zavedel po dveh ali treh vprašanjih, ki so mu jih nekateri zastavili med jedjo. Sam pri sebi si je mislil: »Nekaj čudnega se dogaja«, kljub vsemu pa se je odpravil k opoldanskemu počitku. 

Ko je bil izvoljen, je čutil velik mir. Nato je k njemu pristopil brazilski kardinal Claudio Hummes, ga objel in mu zašepetal, naj ne pozabi na revne. In zaradi tega njegovega stavka si je izbral ime Frančišek. Po sv. Frančišku Asiškem, »svetniku ubogih in stvarstva, narave«.

Naučite se biti skupaj z ljudmi, tudi tega, da obstajajo pravila, ki jih je treba spoštovati.

»Kaj naročaš nam, otrokom?«

John iz Slovaške je svetega očeta vprašal, kakšno je njegovo naročilo otrokom. »Bodite vedno veseli. Nikoli ne izgubite nasmeha. Igrajte se, zabavajte se. Bodite pa tudi radodarni do svojih prijateljev in družine, pomagajte šibkejšim otrokom, družite se s tistimi, ki so bolj osamljeni. Iz nikogar se ne norčujte, zaščitite svojega vrstnika, ki se mu posmehujejo in se ne more braniti, ker je bolj šibak. Razveselite tiste, ki so žalostni. Naučite se biti skupaj z ljudmi, tudi tega, da obstajajo pravila, ki jih je treba spoštovati. 

Predvsem pa ohranjajte svojo edinstveno in dragoceno sposobnost čudenja in navdušenja nad majhnimi in velikimi lepotami, ki vas obdajajo ali jih odkrijete, ter nad presenečenji, na katera naletite. Tudi ko boste starejši, ne pozabite ohranjati tega čudovitega daru: pomagal vam bo, da boste v vsakem dnevu svojega življenja našli nekaj, kar boste cenili,« papež Frančišek naroča otrokom.

»Ali Bog res obstaja? Ali se ti pogovarjaš z Njim?«

Nato odgovori na vprašanje osemletne Madeleine iz Avstrije, ali Bog res obstaja in kje Ga lahko najdemo. Zanimalo jo je tudi, kje Ga išče papež in če govori z Njim. Sveti oče odgovarja: »Bog obstaja in nam pomaga na veliko načinov. Daje nam moč in bližino, tako kot učencem, ki so v nevihti klicali na pomoč. Ali ko je podal roko Petru, ki se je utapljal. Tolaži nas, nas spodbuja, razsvetljuje, vodi in nam odpušča. 

Boga najdem v tem, kar počnem vsak dan. Predvsem pa Ga vidim v ljudeh, ki jih srečujem.

Pogosto se pogovarjam z Gospodom. V molitvi in tudi sicer. Molim. Zjutraj obhajam sveto mašo in tam najdem Gospoda. In potem Ga najdem v tem, kar počnem vsak dan. Predvsem pa Ga vidim v ljudeh, ki jih srečujem. Bog mi govori in odgovarja tudi po vsakem izmed vas.«

»Ali bo kdaj po vsem svetu zavladal mir?«

Devetletna Isabela iz Paname je papeža vprašala, ali misli, da bo kdaj po vsem svetu zavladal mir. Frančišek je odgovoril pritrdilno in spodbudil, da se ne smemo vdati. Po njegovih besedah je »mir mogoč, dosegljiv«. Izrazil je upanje, da bodo voditelji »prej ali slej razumeli, da v svetu, kjer vlada mir, vsi živijo bolje. Vendar pa se morajo vsi zavezati, da bodo odložili orožje, odpravili nasilje ter ne bodo izzivali napetosti in spopadov. 

Prav tako je treba iz lastnega srca izkoreniniti željo po vladanju nad drugimi, željo po prevladi in denarju. V naših srcih mora biti samo ljubezen do bližnjega, to je do ljudi, ki so nam blizu in daleč, še posebej do tistih, ki trpijo ali so iz določenega razloga v težavah. To bi moralo veljati tudi med voditelji držav po vsem svetu. Če bi vsi živeli na ta način, bi bilo manj nasilja in tudi manj strahu: vsi bi bili bolj vedri, zadovoljni. Ljubezen premaga vojno in osrečuje.«

Otroci znate dati pravo vrednost času v življenju: učenju, molitvi, zabavi, igri s prijatelji in s starši ...

»Zakaj praviš, da bi se morali odrasli učiti od otrok?«

Mary iz Madžarske pa je zanimalo, zakaj Frančišek pogosto pravi, da bi se odrasli morali učiti od otrok. »Ker ste modri,« odgovarja papež. »Imate čisto srce, nimate predsodkov. Ker poveste resnico v obraz (…) Ne da bi se zavedali, pomagate odraslim, ki vas znajo poslušati, zlasti svojim staršem, da živijo bolj pošteno in velikodušno. 

Otroci znate dati pravo vrednost času v življenju: učenju, molitvi, zabavi, igri s prijatelji in s starši; močno upam, da bodo starši uspeli najti čas za igro z vami. Poleg tega odraslim pomagate, da ostanejo ponižni. Kajti za vas so preprosto mamica ali očka ali odrasle gospe in gospodje. In tako nekako 'zmotite' tiste, ki so preveč zagledani vase: ker za vas ta oseba ni pomembna zaradi visokega položaja, ki ga ima, ali ker je slavna, ampak preprosto zaradi vloge, ki jo ima v odnosu do vas.«