Papež Benedikt XVI. je na včerajšnji splošni avdienci v avli Pavla VI. v Vatikanu mednarodno skupnost pozval k solidarnosti do prebivalcev Haitija, ki ga je v torek prizadel uničujoči potres sedme stopnje po Richterjevi lestvici, temu pa je sledilo več kot trideset močnejših popotresnih sunkov. Sveti oče je vse ljudi povabil, naj se mu pridružijo v molitvi za žrtve te katastrofe in za vse, ki za njimi žalujejo. Vsem, ki so bili v tej nesreči kakor koli preizkušeni, je zagotovil svojo duhovno bližino, Boga pa prosil, naj jih v njihovem trpljenju teši in tolaži. Vse vernike je povabil k velikodušnosti, da prebivalci Haitija v trenutku potrebe in žalosti ne bi ostali brez naše konkretne solidarnosti in aktivne podpore mednarodne skupnosti.

Kot so poročali pri vatikanskem radiu, je Benedikt XVI. prebivalcem Haitija zagotovil pomoč katoliške Cerkve, ki se bo prek svojih ustanov nemudoma zavzela za zadostitev potreb trpečih. Po zadnjih podatkih naj bi v rušilnem potresu na Haitiju umrlo več tisoč ljudi. Gre za doslej najmočnejši potres, ki je prizadel omenjeno območje v zadnjih dvesto letih. Po poročanju tujih medijev so se številne stavbe sesedle v prah, ceste so neprevozne, bolnišnica v haitski prestolnici Port-au-Prince je porušena, ljudje nimajo zdravil, telefonske in druge veze so motene, elektrike pa ni. Na ulicah te najrevnejše države na zahodni polobli, kjer kar osemdeset odstotkov prebivalcev živi v revščini, vladata kaos in panika. Epicenter včerajšnjega potresa je bil petnajst kilometrov zahodno od prestolnice Port-au-Prince, občutili pa so ga tudi v Dominikanski republiki in na Kubi. Pomoč Haitiju so obljubile že Združene države Amerike, Svetovna banka in Evropska zveza.

Sicer pa je sveti oče Benedikt XVI. včerajšnjo katehezo na splošni avdienci posvetil beraškim redovom 13. stoletja ter vernike pozval k doslednemu in pogumnemu pričevanju za evangelij. Tudi danes, čeprav živimo v družbah, kjer je ‘imeti’ pomembnejše kot ‘biti’, je zaznati primere občutljivosti za revščino in solidarnost, ki jih s pogumnimi izbirami ponujajo verniki. Kot je trdil papež Pavel VI., svet z veseljem posluša tiste učitelje, ki so hkrati tudi priče. To je lekcija, na katero pri oznanjevanju evangelija ne bi smeli nikoli pozabljati: živeti to, kar oznanjamo, in biti ogledalo Božje ljubezni, je poudaril papež. Dodal je, da je bila cerkvena prenova trdna in temeljita prav zahvaljujoč beraškim ali uboštvenim redovom, katerih bistvena značilnost je posnemanje Jezusa Kristusa v delovanju in materialnem uboštvu.

Redovniki in redovnice teh redov, med katerimi sta denimo frančiškanski in dominikanski red, so se namreč odpovedali lastništvu nad posestvi in drugimi materialnimi dobrinami, živeli so med ljudmi in od ljudi. Na ta način so po papeževih besedah želeli pričevati za zmerno življenje ter si prizadevali biti solidarni do revnih in se zaupati le Božji previdnosti. Sveti oče je tu izpostavil še zavzetost frančiškanov in dominikancev na srednjeveški univerzah, ki je, kot je dejal, povabilo vsem vernikom, naj bodo navzoči na vzgojno-izobraževalnem področju ter naj luč evangelija vnašajo v reševanja vprašanj, ki zadevajo človeka, njegovo dostojanstvo in njegovo večno usodo.

Druga značilnost beraških redov pa je bila verska vzgoja ljudi, pri čemer so veliko pozornost posvečali pridiganju, je pojasnil sveti oče. Frančiškani in dominikanci so po njegovih besedah vernikom skušali pomagati poglabljati njihovo vero ter jih učili, kako življenje bogatiti z molitvijo in pobožnostjo. Ljudi so znali pritegniti, česar sad je bila med drugim tudi ustanovitev tretjega frančiškanskega oziroma dominikanskega reda za vernike laike. Frančiškani in dominikanski so tako postali duhovni animatorji srednjeveških mest, je še poudaril sveti oče.

Ob koncu avdience se je sveti oče srečal s Susanno Maiolo, ki je pred pričetkom lanskoletne božične polnočne svete maše skočila nanj in ga podrla na tla.