Papež Leon je razmišljal o dveh glavnih načinih, kako so umetniki skozi stoletja upodabljali skrivnost Marijinega vnebovzetja.

Prvo in najstarejše izročilo prikazuje vnebovzetje oziroma »zaspanje« Matere Božje. Na teh podobah Marija leži na odru, obdana z apostoli v molitvi, medtem ko vstali Jezus drži njeno dušo v svojem naročju kot novorojenčka. Podoba prikazuje Kristusa, ki prihaja, da bi vzel svojo Mater v nebeško slavo, je pojasnil papež, in s tem zanjo izpolnil obljubo, ki jo je dal svojim učencem: »Spet bom prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz.«

Ta starodavna ikonografija poudarja osrednjo resnico krščanske vere: Kristus, ki je umrl in vstal od mrtvih, vodi človeštvo k usodi, za katero je bilo ustvarjeno – večnemu življenju.

Marijino vnebovzetje kot obljuba večnega življenja

Druga umetniška tradicija Marijo prikazuje že v nebeški slavi, obdano s svetlobo, angeli in svetniki. Papež je poudaril, da je bila Marija v nebesa vzeta z dušo in telesom ter tako v celoti poveličana pri Bogu. »Ženo, ki je dala meso in kri učlovečeni Besedi in sledila Jezusu do popolne združitve v Njegovi daritvi ljubezni, je On za vedno pritegnil v slavo,« je dejal papež. 

Papež Leon je zaključil, da Marijino vnebovzetje kaže tudi na usodo, ki čaka vse vernike.

Polnost življenja, ki jo danes z veseljem občudujemo v Mariji, nas čaka tudi ob koncu časov. (papež Leon XIV.) 

Molitve za mir in žrtve potresa

Po molitvi Angelovega češčenja je papež Leon zaupal Marijini priprošnji vse, ki potrebujejo upanje in tolažbo. Posebej je molil za ljudstva Svete dežele, Ukrajine in Rusije. 

Papež je molil tudi za prebivalce Kolumbije, ki jih je prizadel nedavni potres. Vernike je povabil, naj se v molitvi obrnejo na Marijo in ji zaupajo vse, ki trpijo. 

»Sveta Marija, prosi za nas!« je sklenil.