Vsem kristjanom je položil na srce, naj ne pozabijo na vojne, ki trenutno divjajo po vsem svetu, in vse tiste, ki so zaradi oboroženih spopadov najbolj prizadeti. Voditelj Katoliške cerkve je ob tem izrecno omenil usodo Rohinj, etnične manjšine, ki je bila pregnana iz Mjanmara. »Ne pozabimo na narode, ki so v vojni: vojna je norost, vojna je vedno poraz!« je sveti oče po navedbah spletnega portala Vatican News dejal ob koncu današnje avdience v vatikanski dvorani Pavla VI.: »Molimo. Molimo za ljudi v Palestini, Izraelu, Ukrajini in na vseh drugih krajih, kjer divja vojna. In ne pozabimo na naše preganjane brate in sestre med Rohinjami.«

Kateheza: duhovni boj

Med katehezo je papež nadaljeval svoja premišljevanja o grešnih nagnjenjih in krepostih, ob čemer se je danes osredinil na duhovni boj. Kot je dejal, naše krščansko življenje nikoli ni »enosmerno ali brez boja«, temveč zahteva »nenehen boj«. Opozoril je na olje, s katerim so kristjani prvič maziljeni pri krstu: to ne vsebuje nobenega vonja, »kot bi sporočalo, da je življenje boj«, je pojasnil Frančišek. »Maziljenje katehumenov takoj jasno pokaže, da kristjanu boj ni prihranjen,« je dejal. »Naš obstoj, tako kot obstoj vseh drugih, mora stopiti na bojišče, saj je življenje zaporedje nenehnih preizkušenj in skušnjav.«

Vsi moramo prositi Boga za milost, da bi se prepoznali kot ubogi grešniki.

Skušnjave in milost

Skušnjave pa so po papeževih besedah v resnici priložnost za Božjo milost, da deluje v nas. Frančišek je ob tem spomnil na sv. Antona, ki je dejal: »Odstranite skušnjave in nihče ne bo odrešen.« Kristjani, ki »se odvežejo« lastnih grehov, tvegajo življenje v temi, saj ne morejo več razlikovati med dobrim in zlim.

»Vsi moramo prositi Boga za milost, da bi se prepoznali kot ubogi grešniki, ki potrebujejo spreobrnjenje, in v srcu ohranjati zaupanje, da noben greh ni prevelik za neskončno usmiljenje Boga Očeta,« je zatrdil papež.

Skušnjave so v resnici priložnost za Božjo milost, da deluje v nas, je pojasnil papež Frančišek. FOTO: Vatican Media

Izzivi in usmiljenje

Tudi Jezus, je opozoril sveti oče, se je dal krstiti, čeprav je bil očiščen vseh grehov, zato da bi drugi sledili njegovemu zgledu in se nikoli ne bali prositi Božjega usmiljenja. Po krstu se je Jezus umaknil v puščavo, kjer ga je skušal satan. »Izkusil je to, na kar moramo biti tudi sami vedno pripravljen,« tako papež: »Življenje je sestavljeno iz izzivov, preizkušenj, razpotij, nasprotnih vizij, skritih zapeljevanj, nasprotujočih si glasov.«

Duhovni boj nas vodi k temu, da pozorno opazujemo tista grešna nagnjenja, ki nas spravljajo v okove, in z Božjo milostjo hodimo naproti tistim krepostim, ki lahko v nas zacvetijo in v naše življenje vnesejo izvir Duha.

Duhovni boj in Sveti Duh

Papež je kristjane povabil, naj vsak dan hodijo po vrvi med nasprotnimi skrajnostmi: »Ponos izziva ponižnost; sovraštvo nasprotuje ljubezni; žalost je nasprotje resničnemu veselju Duha; otrdelost srca zavrača usmiljenje.« S premišljevanjem o vrlinah in krepostih lahko po papeževih besedah premagamo našo nihilistično kulturo, v kateri so »obrisi med dobrim in zlim še vedno zabrisani«.

Obenem, je dodal, nas premišljevanje o grešnih nagnjenjih in krepostih »opominja, da lahko človeško bitje za razliko od drugih bitij vedno preseže samo sebe, se odpre Bogu in stopa proti svetosti«. »Duhovni boj,« je sklenil papež Frančišek, »nas vodi k temu, da pozorno opazujemo tista grešna nagnjenja, ki nas spravljajo v okove, in z Božjo milostjo hodimo naproti tistim krepostim, ki lahko v nas zacvetijo in v naše življenje vnesejo izvir Duha.«