V luči še vedno trajajočega nasilja v Sveti deželi je Leon XIV. dejal: »Danes znova odločno pozivam vse vpletene strani in mednarodno skupnost, naj končajo oboroženi spor v Sveti deželi, ki povzroča toliko nasilja, uničenja in smrti.« Kot poročajo vatikanski mediji, je papež pozval h konkretnim ukrepom: »Prosim za izpustitev vseh talcev, dosego trajnega premirja, olajšanje varnega dostopa do humanitarne pomoči in polno spoštovanje humanitarnega prava.« To vključuje predvsem obveznost zaščite civilistov in prepoved skupinskega kaznovanja, neizbirne uporabe sile in prisilnega razseljevanja.

Vernike, zbrane v vatikanski dvorani Pavla VI., je papež na koncu iskreno povabil k molitvi za mir. FOTO: Vatican Media

Podpora izjavi jeruzalemskih patriarhov

Leon XIV. je v svojem nagovoru izrekel podporo skupni izjavi jeruzalemskih patriarhov: »Pridružujem se skupni izjavi grškega pravoslavnega in latinskega patriarha Jeruzalema, ki sta včeraj pozvala k zaključku te spirale nasilja in koncu vojne ter spodbudila, naj v ospredje stopi skupno dobro človeštva.«

Vernike, zbrane v vatikanski dvorani Pavla VI., je papež na koncu iskreno povabil k molitvi: »Prosimo Marijo, Kraljico miru, vir tolažbe in upanja. Naj njena priprošnja prinese spravo in mir v to deželo, ki je vsem nam tako ljuba.«

V katehezi je Leon XIV. premišljeval o Jezusovem prijetju v vrtu Getsemani. FOTO: Vatican Media

Skupni poziv k miru

Jeruzalemska patriarha sta v svojem pozivu dejala, da se mora krog nasilja prekiniti in da je treba dati prednost skupnemu dobremu: »Dovolj je bilo opustošenja, na ozemljih in v življenjih ljudi. »Ni razloga, da bi upravičevali zadrževanje civilistov kot ujetnikov in talcev v dramatičnih razmerah. Zdaj je čas za ozdravljenje dolgo trpečih družin na vseh straneh.« Patriarha molita za spreobrnjenje src, »da bi lahko hodili po poteh pravičnosti in življenja za Gazo in vso Sveto deželo.«

Jezus se ni povsem zavedal, kaj ga čaka po prijetju, kljub temu pa je ostal močan in se ni umaknil. Tega ni storil iz šibkosti, je poudaril papež, temveč iz ljubezni.

Kardinal Pierbattista Pizzaballa, latinski patriarh, in patriarh Teofil III., grški pravoslavni patriarh, sta konec letošnjega julija po izraelskem napadu na katoliško cerkev Svete Družine v Gazi, v katerem so življenje izgubili trije ljudje, več drugih pa je bilo ranjenih, obiskala preizkušano mesto. Takrat sta v skupni izjavi, da sta katoliška župnija in pravoslavna cerkev sv. Porfirija od izbruha vojne med Izraelom in Hamasom 7. oktobra 2023 nudili zatočišče stotinam civilistov.

Tudi Leon XIV. rad blagoslavlja najmlajše. FOTO: Vatican Media

Kateheza: Bog je vedno navzoč

Med današnjo katehezo je Leon XIV. premišljeval o Jezusovem prijetju v vrtu Getsemani in ob tem poudaril, da je tudi v teh trenutkih strahu, krivice in osamljenosti Bog vedno navzoč.

Papež se je tokrat osredinil na Jezusovo trpljenje, pri čemer je posebej izpostavil trenutek, ko Jezusa primejo v vrtu Getsemani. Evangelist Janez Jezusa ne prikazuje kot prestrašenega človeka ali kot nekoga, ki beži s kraja dogodka: upodobljen je kot »svoboden človek, ki stopi naprej in spregovori, odkrito se sooča z uro, v kateri se lahko razkrije luč največje ljubezni«.

Jezus se ni povsem zavedal, kaj ga čaka po prijetju, kljub temu pa je ostal močan in se ni umaknil. Tega ni storil iz šibkosti, je poudaril papež, »temveč iz ljubezni«: polne ljubezni, ki je zrela in se ne boji zavrnitve. Jezus ni žrtev prijetja, temveč »darovalec, saj uteleša upanje odrešenja za človeštvo: zavedanje, da lahko tudi v najtemnejši uri ostanemo svobodni, da ljubimo do konca«.

Prisrčno srečanje z mlado družino. FOTO: Vatican Media

»Krščansko upanje ni beg, temveč odločitev«

Leon XIV. je ob tem izpostavil skrivnosten odlomek iz evangelija – trenutek, ko Jezus reče »Jaz sem« (Jn 18,5) in vojaki padejo na tla. Te besede spomnijo na Božje ime, ki je večkrat omenjeno v Stari zavezi: »Jaz sem«. V tem trenutku na vrtu Jezus pokaže, da je Bog navzoč ravno v trenutkih, ko ljudje doživljajo krivico, strah in osamljenost. Papež Leon je pojasnil, da je v takšnih trenutkih »prava luč pripravljena zasijati brez strahu, da bi jo premagala prihajajoča tema«.

V temi noči, ko se zdi, da se vse ruši, Jezus pokaže, da krščansko upanje ni beg, temveč odločitev. Papež je poudaril, da ta drža v življenju izhaja iz globoke molitve, v kateri »Boga ne prosimo, naj nas reši trpljenja, ampak naj nam da moč, da vztrajamo v ljubezni«.

Božja ljubezen je vedno navzoča, nas podpira in dozoreva sad večnega življenja, ki nas čaka v nebesih.

Jezus se je na ta trenutek pripravljal vse svoje življenje, je pojasnil Leon XIV., zato se je pogumno odzval. Razumel je, da darovanje življenja iz ljubezni ne pomeni neuspeha, temveč izpolnitev. Kar pa seveda ne pomeni, da Jezus v tem trenutku, ko se je začela njegova pot na križ, ni bil vznemirjen. Toda zmogel je nadaljevati, ker je vedel, da svoje življenje daruje iz ljubezni: »In v tem je resnično upanje: ne v tem, da se poskušamo izogniti bolečini, ampak v tem, da verjamemo, kako se tudi v srcu najbolj krivičnega trpljenja skriva seme novega življenja.«

Papež je vse skupaj pozval, naj ne tudi v najtemnejših dneh ne izgubimo upanja: Božja ljubezen je vedno navzoča, nas podpira in dozoreva sad večnega življenja, ki nas čaka v nebesih.