Leon XIV. je romarje nagovoril v vatikanski dvorani Pavla VI., kamor so se umaknili pred žgočim rimskim soncem. Po zaključeni avdienci se je odpravil še v baziliko sv. Petra, kjer je pozdravil vernike, ki niso uspeli priti v dvorano za avdience. Današnja splošna avdienca je bila za nekaj dni papežev zadnji javni nastop v Vatikanu: popoldne znova potuje v Castelgandolfo, kjer bo ostal do nedelje.

Leon XIV. je romarje nagovoril v vatikanski dvorani Pavla VI., kamor so se umaknili pred žgočim rimskim soncem. FOTO: Vatican Media

Jezus ne kaže s prstom

Papež je zbrane vernike v nagovoru spomnil, da nas Bog nikoli ne neha ljubiti: Božje ljubezni se moramo zavedati tudi v trenutkih trpljenja in bolečine. V nadaljevanju vrste katehez na temo jubilejnega leta »Kristus, naše upanje« se je tokrat osredinil na Jezusovo trpljenje, smrt in vstajenje, pri tem pa je premišljeval o trenutku zadnje večerje, ko Jezus razkrije, da ga bo eden od njegovih učencev izdal.

Jezus o tem govori na presenetljiv način, saj ne povzdigne glasu, ne kaže s prstom, ne izgovori Judovega imena. Učenci se vsak zase začnejo spraševati, koga ima v mislih, in to, je pojasnil papež, »ni vprašanje nedolžnega, temveč učenca, ki odkrije svojo krhkost – ne krik krivega, temveč šepet nekoga, ki se, čeprav želi ljubiti, zaveda, da je sposoben škodovati«. To spoznanje pa nas ne sme užalostiti, »saj »se v tem zavedanju začenja pot odrešenja. Jezus ne obsoja, da bi ponižal, pač pa govori resnico, ker želi odrešiti«.

Pustite otroke, naj prihajajo k meni ... FOTO: Vatican Media

Prepoznajmo svojo krhkost

Človek, ki želi biti zveličan, mora biti najprej sposoben čutiti: »Čutiti, da je vpleten, čutiti, da je ljubljen kljub vsemu, čutiti, da je zlo resnično, vendar nima zadnje besede,« tako Leon XIV. Kljub žalosti, ki jo občutimo v svoji krhkosti, vedno obstaja možnost za spreobrnjenje. Evangelij nas ne uči zanikati zla, temveč ga prepoznati »kot bolečo priložnost za vnovično rojstvo«.

Če prepoznamo svojo krhkost, če pustimo, da se nas dotakne Kristusova bolečina ob izdaji, se lahko znova rodimo, kajti vera nam »ne prizanaša možnosti greha, vedno pa nam ponuja pot iz njega: pot usmiljenja«.

Če prepoznamo svojo krhkost, če pustimo, da se nas dotakne Kristusova bolečina ob izdaji, se lahko znova rodimo, kajti vera nam »ne prizanaša možnosti greha, vedno pa nam ponuja pot iz njega: pot usmiljenja«. Jezusa naša krhkost ne pohujšuje, je pojasnil papež, saj »dobro ve, da nobeno prijateljstvo ni obvarovano pred tveganjem izdaje«. Toda Jezus še naprej zaupa, sedi za mizo s svojimi učenci in ne neha lomiti kruha, niti za tiste, ki ga bodo izdali.

In to, je poudaril papež Leon, »je tiha moč Boga: nikoli ne zapusti mize ljubezni, niti ko ve, da bo ostal sam«.

Pozdrav in blagoslov vernikov, ki so se zbrali na današnji avdienci. FOTO: Vatican Media

Ljubljeni Božji otroci

Jezusove napovedi izdajstva ne smemo razumeti kot obtožbe, je še pojasnil papež: razumeti jo moramo kot odpiranje prostora za resnico v naših srcih. Tu se namreč začne odrešenje, z zavedanjem, da smo morda mi tisti, ki kratimo svoje zaupanje v Boga, obenem pa smo lahko tudi tisti, ki ga negujemo, varujemo in obnavljamo.

Tudi če Boga izdamo, nas lahko spreobrne Njegova ljubezen do njegovih otrok. To zavedanje, tako papež Leon, »nam vliva veliko upanje: zavedanje, da nas Bog nikoli ne bo razočaral, tudi če nam spodleti. Tudi če ga izdamo, nas nikoli ne neha ljubiti. In če se pustimo dotakniti tej ljubezni – ponižni, ranjeni, toda vedno zvesti – potem se lahko resnično znova rodimo«.