Tema današnjega papeževega nagovora je bila »Sveti Duh in nevesta: Sveti Duh vodi Božje ljudstvo k Jezusu, našemu upanju«. Sveti oče je pri tem opozoril, kako je naše upanje na Jezusov končni prihod v Cerkvi vedno navzoče. Upanje je »Božanska krepost«, ki temelji na Božji zvestobi svojim obljubam, in kristjani smo poklicani, da to nenehno širimo.

»Sveti Duh je večni vir krščanskega upanja,« je Frančišek poudaril v nagovoru romarjem, zbranim v vatikanski dvorani za avdience, dva tedna pred začetkom svetega leta, ki je posvečeno tudi vprašanju krščanskega upanja.

Upanje je Božanska krepost

Upanje po papeževih besedah ni prazna beseda ali nejasna želja, da se bodo stvari dobro iztekle, pač pa je »gotovost, ki temelji na Božji zvestobi obljubam. Zato ga imenujemo Božanska krepost: ker ga Bog navdihuje in tudi zagotavlja«. Upanje pa ni »pasivna krepost, temveč zelo dejavna«, in človeštvu pomaga pri doseganju sprememb.

Naloga kristjana ni zgolj ta, da sam ima upanje, pač pa da ga tudi izžareva in širi.

Frančišek je pri tem spomnil na belgijskega duhovnika in teologa Joséja Comblina, ki je v svojem delu za osvoboditev ubogih poudarjal, kako je »Sveti Duh (…) izvir klica ubogih«: »On je moč, dana tistim, ki nimajo moči. Vodi boj za osamosvojitev in popolno uresničitev zatiranih.«

Naloga kristjana torej ni zgolj ta, da sam ima upanje, pač pa da ga tudi izžareva in širi: »Kristjan se ne more zadovoljiti s tem, da ima upanje, ampak mora tudi izžarevati upanje, biti sejalec upanja. To je najlepši dar, ki ga Cerkev lahko podari vsemu človeštvu, še posebej v času, ko se zdi, da se spuščajo vsa jadra.«

»Če je Cerkev čoln, je Sveti Duh jadro, ki jo poganja in premika naprej po morju zgodovine, tako danes kot v preteklosti.« FOTO: Vatican Media

Sveti Duh kot gonilna sila Cerkve

Sveti oče je še pojasnil, da Sveti Duh Cerkev poganja naprej: »Če je Cerkev čoln, je Sveti Duh jadro, ki jo poganja in premika naprej po morju zgodovine, tako danes kot v preteklosti.«

Ljudi ne bo toliko prepričala moč argumentov kot ljubezen, ki jo znamo vanje vložiti.

Apostol Peter je že prve kristjane opomnil, naj bodo »vselej vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas« (1 Pt 3,15-16). Odgovarjati pa je treba »s krotkostjo in strahospoštovanjem«: »Ljudi ne bo toliko prepričala moč argumentov kot ljubezen, ki jo znamo vanje vložiti. To je prva in najučinkovitejša oblika evangelizacije. In je na voljo vsem!«

Papež je po koncu kateheze znova spomnil na razmere v svetu: pozval je k mirni menjavi oblasti v Siriji, pa tudi k miru na Bližnjem vzhodu, v Mjanmaru in Ukrajini. FOTO: Vatican Media

Poziv k mirnemu prehodu v Siriji

Po koncu kateheze je papež znova spomnil na razmere v svetu: pozval je k mirni menjavi oblasti v Siriji, pa tudi k miru na Bližnjem vzhodu, v Mjanmaru in Ukrajini. Glede Sirije je izrazil upanje, »da se bo našla politična rešitev, ki bo odgovorno spodbujala stabilnost in edinost države brez nadaljnjih sporov in delitev«: »Na priprošnjo Device Marije molim, da bi sirsko ljudstvo v svoji ljubljeni državi doživelo mir in varnost ter da bi različne religije sodelovale v prijateljstvu in medsebojnem spoštovanju za dobro tega naroda, ki ga je toliko let pestila vojna.«

Vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin je ta teden že pozval k spoštovanju krščanskih skupnosti v Siriji, opozoril pa je tudi na odgovornost mednarodne skupnosti, da ustvari potrebne pogoje za dialog in mir v tej državi.