Po besedah papeža Frančiška resnični mir lahko najdemo le prek Jezusa Kristusa. Danes v svetu vlada nekakšna psihološko-subjektivna predstava o miru, je sveti oče dejal v nagovoru med današnjo splošno avdienco, ki je bila zaradi varnostnih ukrepov pred širjenjem okužb s koronavirusom znova v živo predvajana iz knjižnice apostolske palače, katehezo pa je, kot poroča Radio Vatikan, tokrat posvetil sedmemu blagru: »Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi«.

Sodobna predstava o miru je nepopolna

Papež je pojasnil, da beseda mir danes pomeni »neke vrste notranjo umirjenost«, toda ta pomen ni popoln, kajti obdobja nemira lahko v življenju predstavljajo pomembne trenutke za duhovno rast: »Gospod mora biti pogosto 'znamenje, ki se mu nasprotuje', da pretrese naše lažne gotovosti in nas privede do odrešenja.«

Frančišek je izpostavil svetopisemsko predstavo o miru, ki ga imenujemo »shalom«, kar izraža obilje, bujnost in blaginjo. »Ko si v hebrejščini voščijo shalom, drug drugemu zaželijo lepo, polno, obilno življenje, pa tudi življenje v skladu z resnico in pravico, ki se bosta dopolnili v Mesiji, knezu miru,« se je papež navezal na starozavezni svetopisemski odlomek iz knjige preroka Izaije.

Gospodov mir je drugačen od človeškega

Ob tem je spomnil, da Gospod svoj mir pojmuje drugače od človeškega, od tistega, ki ga daje svet, ko pravi: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem.« Jezusov mir je drugačen od posvetnega miru.

Kako nam mir daje svet? Vojaški spopadi se običajno končajo na dva načina, bodisi s porazom ene izmed strani ali pa z mirovnimi sporazumi. Zgodovina je neskončno sosledje mirovnih sporazumov, te pa so na laž postavile vojne, ki so jim sledile. Tudi v našem času imamo vojno »po delih« na različnih prizoriščih in na različne načine. Po papeževih besedah »mir« nekaterih pomeni »vojno« drugih in to ni Kristusov mir.

Kdo so »tisti, ki delajo za mir«?

Kdo so torej »tisti, ki delajo za mir«, je vprašal papež. Sedmi blagor je najbolj dejaven, saj je beseda podobna izrazu, ki je uporabljen v prvi vrstici Svetega pisma za stvarjenje. Ljubezen je po svoji naravi ustvarjalna in si prizadeva za spravo za kakršnokoli ceno. Božji sinovi se imenujejo tisti, ki so se naučili umetnosti miru in jo udejanjajo, saj vedo, da ni sprave brez daritve lastnega življenja in da si je treba za mir prizadevati vedno in povsod. To ni samostojno delo, ki bi bilo sad lastnih sposobnosti, ampak je izraz milosti, ki smo jo prejeli od Kristusa, ki je naš mir, preko katere smo postali Božji otroci.

Resnični mir izvira iz Kristusovega miru

Resnični shalom in resnično notranje ravnovesje izvirata iz Kristusovega miru, ki prihaja z njegovega križa in ustvarja novo človeštvo, ki je utelešeno v neskončni množici svetnikov in svetnic, iznajdljivih in ustvarjalnih, ki so izumljali vedno nove poti, da bi ljubili. To življenje Božjih otrok, ki po Kristusovi krvi iščejo in znova najdejo svoje brate, je resnična sreča. Blagor tistim, ki hodijo po tej poti.