Dopoldne se je v Kongresnem središču Roberta Schumana udeležil medverskega srečanja, sledilo je srečanje z naslovom »H koreninam Evrope za mir in edinost«, obisk v Franciji pa se je zaključil s sveto mašo, ki jo je Petrov naslednik obhajal v stolnici sv. Štefana v Metzu.

Veličino civilizacije določa odnos do človeške osebe

Papež je na medverskem srečanju izpostavil pomen dialoga med različnimi verskimi izročili kot poti do miru, bratstva in medsebojnega spoštovanja. Dialog po njegovih besedah ne zmanjšuje verske istovetnosti, temveč jo izraža tako, da se odpira drugemu in sprejema njegovo drugačnost.

Papežev nagovor na medverskem srečanju. FOTO: Vatican Media

Leon XIV. je opozoril, da nihče ne sme uporabljati Božjega imena za upravičevanje nasilja ali zatiranja, saj je takšno ravnanje žalitev Božjega imena in človekovega dostojanstva. Posebej je izpostavil odgovornost verstev pri varovanju življenja in spremljanju najranljivejših in poudaril, da veličine civilizacije ne določajo materialni dosežki, temveč odnos do človeške osebe, njenega dostojanstva in življenja.

Z verskimi voditelji v Metzu. FOTO: Vatican Media

Papež je zbrane spodbudil, naj predvsem mladim pomagajo graditi skupnost, ki spoštuje slehernega človeka, svoj nagovor pa sklenil s pozivom, naj bodo verniki vseh religij graditelji miru in priče upanja.

Med nagovorom o Evropi. FOTO: Vatican Media

»Ko govorimo o Evropi, moramo govoriti o krščanstvu«

Zadnji dan papeževega obiska v Franciji je bil med drugim v ospredju lik Roberta Schumana, enega od ustanoviteljev Evropske unije in avtorja Deklaracije iz leta 1950. Leon XIV. je bil osrednji govornik na srečanju z naslovom »H koreninam Evrope za mir in edinost«.

Uvodna nagovora sta pripravila predsednik Francoske škofovske konference kardinal Jean-Marc Aveline in francoski predsednik Emmanuel Macron, dogodka pa so se udeležili tudi številni evropski voditelji.

Rdeča nit papeževega nagovora je bil Robert Schuman, ki je dolgo živel na tem območju, pokrajino Moselle je dolga leta zastopal v francoskem parlamentu in je tu tudi pokopan.

Rdeča nit papeževega nagovora je bil Robert Schuman, ki je dolgo živel na tem območju, pokrajino Moselle je dolga leta zastopal v francoskem parlamentu in je tu tudi pokopan. Kot spominjajo pri vatikanskih medijih, za Schumana poteka postopek za kanonizacijo, leta 2021 pa so mu bile priznane junaške kreposti.

V Kongresnem središču Roberta Schumana v Metzu. FOTO: Vatican Media

Evropa kot kulturna in zgodovinska stvarnost

Schuman je po papeževih besedah prav iz pokrajine Moselle, z njenimi pretresi v 19. in 20. stoletju, »črpal navdih, da bi s svojo slavno Deklaracijo z dne 9. maja 1950 pomagal oblikovati današnjo in jutrišnjo Evropo. To besedilo označuje tako izhodišče kot tudi cilj njegovega prizadevanja za spravo in edinost evropske celine, ki je zaznamovalo vse njegovo življenje.«

Papež Evropo razume predvsem kot kulturno in zgodovinsko stvarnost, ki se je skozi stoletja oblikovala s srečevanjem različnih civilizacij, kultur in narodov.

Papež Evropo razume predvsem kot kulturno in zgodovinsko stvarnost, ki se je skozi stoletja oblikovala s srečevanjem različnih civilizacij, kultur in narodov. Njene korenine segajo v helenistično civilizacijo, Rimski imperij in širjenje krščanstva, pozneje pa so jo zaznamovali tudi germanski, slovanski in drugi vplivi. Evropska civilizacija se je razvijala takrat, ko je znala svoje pretekle izkušnje sprejeti, jih znova ustvarjalno uporabiti in se odpirati drugim.

Pomembno mesto pri tem ima po papeževih besedah krščanstvo, predvsem dediščina sv. Benedikta, ki ga je Pavel VI. leta 1964 razglasil za zavetnika Evrope. Benediktinsko meništvo je pomembno vplivalo na razvoj izobraževanja, znanosti, medicine, skrbi za revne in bolne, prava, arhitekture ter organizacije družbe, je pojasnil Leon XIV., zato evropske zgodovine ni mogoče v celoti razumeti brez upoštevanja krščanstva. Ob tem je papež poudaril tudi spoštovanje verske svobode, avtonomije Cerkva in dialoga med verskimi skupnostmi ter državnimi institucijami.

Papež Leon XIV. s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. FOTO: Vatican Media

Evropo prihodnosti naj gradijo mladi

Temelj sodobnega evropskega sobivanja cerkveni voditelj vidi v univerzalnih vrednotah človekovih pravic, svobode, demokracije, enakosti in pravne države. Evropa mora svoje korenine povezovati z odprtostjo do drugih kultur ter s spoštovanjem človekovega dostojanstva, kar se kaže tudi pri obravnavi migracij, kjer so izjemnega pomena zakonite in varne poti, zaščita žrtev, vključevanje in boj proti trgovini z ljudmi.

Leon XIV. je ob koncu vsem skupaj zaželel, naj bo Evropa prostor sprave, dialoga, solidarnosti in miru.

Posebno pozornost je papež namenil Robertu Schumanu in njegovi viziji združene Evrope. Schumanovo izročilo poudarja mir, dialog, mednarodno pravo, multilateralizem in solidarnost, mir pa po besedah Petrovega naslednika zahteva dejavno prizadevanje, pogajanja in pripravljenost na kompromise. Evropskega povezovanja ni mogoče ustvariti naenkrat, tako Leon XIV., temveč z vztrajnimi in konkretnimi koraki.

Papež zato nalogo gradnje Evrope prihodnosti zaupa mladim: spodbuja jih k odgovornosti, miru, spoštovanju življenja in človekovega dostojanstva, skrbi za družino in skupnost ter dejavnemu sodelovanju v družbenem in političnem življenju. Cerkveni voditelj je ob koncu vsem skupaj zaželel, naj bo Evropa prostor sprave, dialoga, solidarnosti in miru.

Sveta maša: prihodnost Evrope ni v uniformnosti, temveč v sožitju razlik

Leon XIV. je svoje apostolsko potovanje v Franciji sklenil s slovesnim bogoslužjem v stolnici sv. Štefana v Metzu. V nagovoru je spomnil na prispevek meništva in svetnikov pri oblikovanju moralnih temeljev sveta, v katerem živimo, Cerkev v Metzu pa je spodbudil, naj bo svetilnik upanja za Francijo, Evropo in za ves svet.

Slovesen sprevod v stolnico sv. Štefana v Metzu. FOTO: Vatican Media

Papež je v pridigi premišljeval o Božji obljubi prava, pravičnosti in miru ter o poslanstvu Cerkve v Evropi. Spomnil je, da prerok Izaija uporablja tri podobe: puščavo, vrt in dom. Puščava predstavlja bistvenost, preprostost in pravo pot, vrt pravičnost, lepoto in življenje, ki raste, ko človek svobodno sprejema Božji načrt, dom pa mir, ki je Božji dar, vendar zahteva tudi človeško sodelovanje, skupno delo, ljubezen, odpuščanje in medsebojno podporo.

Med sveto mašo v stolnici sv. Štefana. FOTO: Vatican Media

Evropska družba in njene vrednote so se skozi stoletja oblikovale tudi iz krščanske duhovne dediščine.

Evangelij nam sporoča, da na nasilje, maščevanje in zavračanje ne smemo odgovarjati z novim nasiljem, temveč z odpuščanjem, usmiljenjem in velikodušnostjo: to po papeževih besedah ni znamenje šibkosti, temveč pogum, ki lahko prekine verigo zamer in odpre pot spravi. Metz in Moselle, ki sta zaznamovana z zgodovinskimi spori in delitvami, je Leon XIV. predstavil kot priči, da je sprava mogoča.

Stolnica v Metzu ima mogočna barvna okna. FOTO: Vatican Media

Simbolika barvnih oken

V nagovoru je še poudaril, kako so se evropska družba in njene vrednote skozi stoletja oblikovale tudi iz krščanske duhovne dediščine. Med temeljnimi vrednotami so dostojanstvo človeka, svetost življenja, svoboda, družina, skrb za revne, sprejemanje tujcev in spoštovanje starejših. Naloga sedanjih rodov je to dediščino ohraniti, je poudaril cerkveni voditelj: obogatiti jo moramo z lastnimi izkušnjami in jo predati prihodnjim rodovom.

Med povzdigovanjem. FOTO: Vatican Media

Papež je spregovoril tudi o posebni simboliki stolnice sv. Štefana v Metzu z velikimi barvnimi okni in deli Marca Chagalla: svetloba, ki prihaja skozi različne barve in podobe, ponazarja, da prihodnost Evrope ni v uniformnosti, temveč v sožitju razlik. Različne zgodovine, kulture in vere se lahko povežejo v skupen mozaik miru.

Svete maše sta se udeležila tudi francoski predsednik in prva dama. FOTO: Vatican Media

Cerkev je povabljena, da svoje strukture in dediščino uporablja kot »barvna okna, skozi katere v svet prodira luč evangelija«. Skupnost v Metzu je zato poklicana postati svetilnik upanja za Francijo, Evropo in ves svet: utemeljena na miru, spravi, ljubezni in spoštovanju človeškega dostojanstva.

Leon XIV. v molitvi. FOTO: Vatican Media