Svetega očeta je na Inštitutu sprejel direktor György Inotay, ki je papeža pozdravil s frančiškansko molitvijo za mir, ki jo je prebral v latinščini. Po krajšem ogledu prostorov se je papež udeležil koncerta z deli predvsem madžarskih skladateljev. Po koncertu pa se je srečal z nekaterimi otroki, ki jih oskrbujejo v domu.

Sprejemanje resničnosti v vseh njenih oblikah

Papež se je po navedbah portala Vatican News zahvalil direktorju centra, da je dogodek začel z molitvijo sv. Frančiška in ga označil za »program življenja«. Dejal je, da si svetniki vedno prizadevajo sprejeti resničnost življenja okoli sebe in storiti nekaj za izboljšanje življenja drugih, ne da bi želeli pobegniti od resničnosti. »Ko hodimo v naši resničnosti, kakršna je, moramo stremeti naprej prav v tej resničnosti. To je evangelij, čist in preprost,« je dejal papež: »Jezus je prišel, da bi prevzel resničnost, kakršna je bila, in jo peljal naprej.«

Papež je varovancem in zaposlenim v zavodu podelil svoj blagoslov. FOTO: Vatican Media

Papež Frančišek je svoj kratek nagovor zaključil z zahvalo otrokom, da so ga toplo sprejeli v svoj dom. 

Karitativno delo Zavoda blaženega Laszla

Inštitut László Batthyány-Strattmann, ki ga je leta 1982 ustanovila s. Anna Fehér s pomočjo kardinala Lászla Lékaija, daje novo upanje in priložnosti slabovidnim otrokom in otrokom s posebnimi izobraževalnimi potrebami, zahvaljujoč strokovnjakom za duševno zdravje, sodobni izobraževalni in fizioterapevtski opremi, bazenu in telovadnici.

Inštitut se imenuje po blaženem Lászlu Batthyány-Strattmannu, madžarskem aristokratu, ki je postal znan kot »zdravnik revnih«. Blaženega Lászla je leta 2003 sveti Janez Pavel II. razglasil za blaženega.

V nadaljevanju sobotnega dopoldneva se je sveti oče srečal s skupino beguncev in revnih, ki jim pomagajo katoliška združenja.

Približno šeststo beguncev in revežev se je zbralo v cerkvi sv. Elizabete v Budimpešti. Približno tisoč drugih je pred cerkvijo napolnilo trg Rózsák. FOTO: Vatican Media

Papeža so ganila pričevanja o življenju, zaznamovana s preganjanjem, strahom in begom, še posebej se ga je dotaknila zgodba Olega in njegove družine, ki je morala bežati pred grozotami vojne v Ukrajini. Oleg je sicer že pred leti prišel na Madžarsko, ko si je prišel služit kruh kot kuhar. Med zbranimi v cerkvi svete Elizabete jih je bilo veliko iz Ukrajine, pa tudi iz Pakistana, Afganistana, Iraka, Irana, Nigerije, Južnega Sudana in drugih držav.

Odkar je Rusija pred več kot letom dni napadla svojo sosedo, je več kot dva milijona Ukrajincev prestopilo madžarsko mejo. Približno 35.000 jih je zaprosilo za status začasne zaščite EU v naši vzhodni sosedi.

Hvaležnost za služenje Cerkvi

Frančišek se je zahvalil Cerkvi na Madžarskem za velikodušno in obsežno dobrodelno službo. »Zgradili ste mrežo, ki povezuje pastoralne delavce, prostovoljce, župnijske in škofijske organizacije Karitas, hkrati pa vključuje tudi molitvene skupine, skupnosti vernikov in organizacije drugih veroizpovedi, a združene v ekumensko občestvo, ki se rodi iz ljubezni,« je podčrtal. »Hvala vam, ker ste sprejeli – ne samo z velikodušnostjo, ampak tudi z navdušenjem – toliko beguncev iz Ukrajine.«

Papež Frančišek v Budimpešti na srečanju z revnimi in begunci. FOTO: Vatican Media

Srečanje z metropolitom Hilarionom

Popoldne se je papež Frančišek na apostolski nunciaturi srečal tudi z ruskim pravoslavnim nadškofom, metropolitom Budimpešte in Madžarske Hilarionom, ki je bil pred tem vodja oddelka za zunanje odnose moskovskega patriarhata. Kot so sporočili s Svetega sedeža, je bila avdienca, ki je potekala s pomočjo tolmača, prisrčna in je trajala približno 20 minut.

Papež in metropolit Hilarion med pozdravom. FOTO: Vatican Media

Papež cerkvenim voditeljem: Vstali Kristus je prihodnost

Papež Frančišek, ki se je v soboto med drugim sestal še s predstavniki Grkokatoliške Cerkve in mladimi, se je v petek pozno popoldne srečal tudi z madžarskimi škofi, duhovniki, diakoni, posvečenimi možmi in ženami, semeniščniki in pastoralnimi delavci in jih pozval k »milosti razločevanja«, da bi zmogli pristopiti k današnjemu času z odprtostjo in »preroškim duhom«.

Papež in madžarski cerkveni zbor. FOTO: Vatican Media

Njegovo sporočilo zbranim se je osredinilo na osrednjo vlogo vstalega Kristusa, ki je »zares naša prihodnost«. Ob tem je spomnil na priliko o figovem drevesu ter pojasnil, da smo poklicani, da smo odprti za znamenja časa ter da na spremembe in izzive sodobnega sveta gledamo »kot na rodovitno rastlino, ki kaže na čas prihodnjega Gospodovega prihoda«.

Sekularizem, materializem, hedonizem 

Opozoril je, da so v madžarski družbi prisotni sekularizem, materializem, hedonizem in polarizacija, ki ogrožajo predvsem družine in mlade. A ti izzivi lahko pomagajo Cerkvi, je dejal papež in se pri tem naslonil na svojega predhodnika Benedikta XVI., ki je dejal, da ti izzivi dajejo priložnosti za krepitev vere in globlje razumevanje sodobnih vprašanj.

Papež Frančišek je v nadaljevanju izpostavil različne preizkušnje, s katerimi se sooča Cerkev, vključno s krizo poklicev in delitvijo znotraj Cerkve.

Papež poljublja relikvijo roke sv. Štefana. FOTO: Vatican Media

Cerkev – prostor medsebojnega poslušanja, dialoga in skrbi za ranljive

Papež Frančišek je ob koncu svojega govora opozoril na »Cerkev, h kateri moramo stremeti: Cerkev, ki je sposobna medsebojnega poslušanja, dialoga in skrbi za najbolj ranljive. Cerkev, ki sprejema vse in pogumno prenaša preroško sporočilo evangelija vsem«.

Cerkvene voditelje na Madžarskem in vse vernike je povabil, naj bodo gostoljubni, naj pričujejo za preroško sporočilo evangelija, predvsem pa naj se predajo molitvi, »ker je od tega odvisna prihodnost«.