»Če ostajamo med seboj razdeljeni, če vsakdo misli samo nase ali na svojo skupino, če se med seboj ne povežemo, ne izmenjavamo stališč, ne hodimo združeni, ne moremo biti v polnosti ozdravljeni slepote,« je sveti oče po navedbah avstrijskega Kathpressa dejal med današnjim bogoslužjem v ciprski prestolnici Nikoziji. Slovesno sveto mašo je papež daroval na največjem stadionu na tem sredozemskem otoku, kjer se je zbralo okoli 10.000 domačih vernikov.

FOTO: Vatican Media

»Misliti, govoriti, delovati kakor mi, izstopiti iz individualizma in domišljanja o samozadostnosti« je značilna lastnost cerkvenega duha,« je v mašnem nagovoru dejal voditelj vesoljne Katoliške cerkve; živeti v skupnosti je milost. »Slaba žalost, ki je nevarna in ne prihaja od Boga, se dobro ugnezdi v samoti. Postaviti se moramo drug poleg drugega, podeliti svoje rane in se skupaj odpraviti na pot,« je pozval Frančišek.

Postaviti se moramo drug poleg drugega, podeliti svoje rane in se skupaj odpraviti na pot.

»Lepo vas je videti in ugotoviti, da z veseljem živite osvobajajoče oznanilo evangelija,« se je sveti oče obrnil na zbrane vernike. Še enkrat je poudaril, da to ni odvračanje od drugih prepričanj, temveč pričevanje lastne vere: »Ne gre za prozelitizem, ampak pričevanje; ne gre za moralizem, ki obsoja, ampak za usmiljenje, ki objema; ne za zunanje bogoslužje, ampak za živeto ljubezen. Spodbujam vas, da še naprej hodite po tej poti,« je dejal papež.

Opozorilo na položaj migrantov

Ob koncu bogoslužja se je papež iskreno zahvalil ciprskim kristjanom: tu je videl »prvinskost in raznolikost« krščanskega izročila in se srečal z ljudmi, ki sedanjost živi z upanjem, so odprti za prihodnost in to držo delijo z najbolj potrebnimi pomoči. Pri tem je imel papež v mislih predvsem »migrante, ki prihajajo v iskanju boljšega življenja«.

FOTO: Vatican Media
Latinski patriarh v Jeruzalemu, nadškof Pierbattista Pizzaballa, je v pozdravnem nagovoru papežu Frančišku pred začetkom bogoslužja spomnil, kako Ciper nosi rane Evrope in Bližnjega vzhoda. Sem sodijo rane političnih in vojaških delitev, pa tudi verskih razlik. Kljub temu pa Ciper lahko postane zgled »edinosti in sožitja, srečevanja in pristnega prijateljstva«.

Papež se je popoldne srečal še s skupino beguncev in migrantov in z njimi preživel nekaj trenutkov v ekumenski molitvi, v ožjem krogu pa so ga sprejeli tudi v skupnosti ciprskih jezuitov. Jutri Frančišek nadaljuje pot proti Grčiji.