Papež Benedikt XVI. je včeraj dopoldne v parku sv. Julijana v Mestrah blizu Benetk daroval slovesno sveto mašo, pri kateri je somaševalo okoli štirideset škofov in šeststo duhovnikov, slovesnega bogoslužja pa se je udeležilo skoraj tristo tisoč vernikov, poročajo pri Radiu Vatikan. V svojem nagovoru je sveti oče razložil včerajšnjo Božjo besedo, evangelij tretje velikonočne nedelje, ki predstavlja dogodek na poti učencev v Emavs. Ta dogodek prikazuje spreobrnjenje iz obupa v upanje, spreobrnjenje iz žalosti v radost in tudi spreobrnjenje k skupnostnemu življenju. O spreobrnjenju pogosto govorimo kot o nečem napornem, kot o odpovedi, sveti oče pa je poudaril drugačen pogled, saj krščansko spreobrnjenje pomeni predvsem izvir veselja, upanja in ljubezni, ker je vedno delo vstalega Kristusa, Gospoda življenja.

Benedikt XVI. je zbrane vernike spodbudil, naj se tako kot učenca na poti v Emavs pustijo učiti Jezusu Kristusu. Krščanstvo na severovzhodu Italije predstavlja vero, ki je stoletja spremljala ljudstva, tudi med preganjanji in težkimi preizkušnjami, danes pa obstaja tveganje, da ta vera postane prazna, brez svoje globoke vsebine, zgolj nekaj površinskega. Zdi se, da je krščanstvu odvzeta izkušnja vere v križanega in vstalega Kristusa, ki bi razsvetljevala bivanje. To stanje je izraz oddaljevanja od Jeruzalema, nevere v moč in živo prisotnost Gospoda.

Papež Benedikt XVI. je s svojim obiskom želel podpreti prizadevanje in poglobiti zaupanje v pastoralne načrte cerkvenih skupnosti in njihovih pastirjev na severovzhodu Italije, prav tako pa je želel podpreti solidarnost med tamkajšnjimi škofijami oziroma vsemi Cerkvami, ki izvirajo iz Ogleja. Spodbudil jih je, naj nikoli ne popustijo ponavljajočim se skušnjavam hedonistične kulture in vabam materialistične potrošniške miselnosti ter jih pozval k svetosti.

Popoldne se je papež Benedikt XVI. v baziliki sv. Marka udeležil tretjega zbora Beneškega patriarhata, s katerim se je sklenil šestletni pastoralni obisk po škofijah. Sveti oče je pojasnil, kako je prišel, da bi na simboličen način ponovno izročil evangelij otrokom sv. Marka, jih potrdil v veri in spodbudil pred izzivi sedanjega trenutka. Zbrane duhovnike, posvečene osebe in laike je spodbudil k nadaljnemu prizadevanju na področju nove evangelizacije, k služenju ubogim in pogumnemu pričevanju v različnih družbenih okoljih. Spomnil je na Jezusov klic k svetosti in ponovno poudaril, da svetost ni v opravljanju izjemnih stvari, ampak pomeni vsak dan slediti Božjo voljo, zares dobro živeti lastno poklicanost s pomočjo molitve, Božje besede, zakramentov in vsakodnevnega prizadevanja. Kot je poudaril sveti oče, so namreč potrebni verniki laiki, ki so navdušeni nad idealom svetosti, da bi gradili družbo, vredno človeka, gradili civilizacijo ljubezni, med drugim pa je Benedikt XVI. spodbudil tudi k oznanjevanju evangelija in krščanski vzgoji, pri čemer je posebej izpostavil pomen krščanske vzgoje otrok, najstnikov in mladih.

Včeraj pozno popoldne se je papež Benedikt XVI. v baziliki Matere Božje od zdravja srečal s beneškimi kulturniki, umetniki in gospodarstveniki. V nagovoru je med drugim izpostavil pomembno vlogo Benetk, ki jo s svojo bogato dediščino lahko imajo pri oblikovanju boljše prihodnosti. Pri tem pa se ne smejo bati še enega simbola, ki se nahaja v grbu sv. Marka – to je evangelij. Evangelij je po papeževih besedah največja sila za spreminjanje sveta, ki pa ni ne utopija ne ideologija. Prve generacije kristjanov so ga najraje imenovale 'pot', torej način, kako živeti to, kar je kot prvi živel Kristus, ki nas vabi, da mu v tem sledimo. Ta pot je po papeževih besedah pot ljubezni v resnici, pri čemer je dodal, da ni treba hoditi po poti ljubezni samo v velikih stvareh, ampak predvsem v običajnih življenjskih okoliščinah in po Kristusovem zgledu nositi križ.