Papež Frančišek je minuli konec tedna preživel na apostolskem obisku v Maroku. Pred odhodom iz Rima je v Domu sv. Marte v soboto dopoldne sprejel skupino maroških migrantov, za katere skrbi katoliška Skupnost sv. Egidija, med obiskom pa jih je spremljal papežev »socialni delavec« kardinal Konrad Krajewski.

Ob prihodu v Rabat sta papeža sprejela tamkajšnji nadškof Cristobal Lopez Romaro in kralj Mohamed VI., otroka v narodni noši pa sta svetemu očetu v pozdrav izročila rože. V znamenje dobrodošlice so papežu ponudili tudi datlje in mandljevo mleko.

Papež Maročane spodbudil k dialogu med kristjani in muslimani

Med uradno sprejemno slovesnostjo na ploščadi stolpa Hasana II. v maroški prestolnici Rabat je papež nagovoril maroško ljudstvo ter predstavnike oblasti, civilne družbe in diplomatskega zbora. Zbrane je pozval k tesnejšim odnosom med kristjani in muslimani. Kot je poudaril, je nujno, da se fanatizmu in skrajništvu zoperstavimo s solidarnostjo vseh vernikov, obenem pa je svojega gostitelja kralja Mohameda VI. spodbudil k spoštovanju verske svobode in pozval k človeškemu odnosu do migrantov.

Mohamed VI. je v pozdravnem nagovoru Maroko označil kot kraj izmenjave in sporazumevanja med Afriko in Evropo. Njegova dežela se nikoli ni prenehala učiti bratstva, je poudaril monarh in opozoril na sobivanje mošej, cerkva in sinagog v deželi. Poudaril je, da je v Maroku dovoljeno svobodno izražanje vere.

Skrajništvo je žalitev vere in Boga

Frančišek je spodbudil k preseganju »mask in stereotipov«, ki vodijo v strah in nasprotovanje ter kot izvrstno pobudo proti skrajništvu omenil leta 2015 ustanovljeni Inštitut Mohameda VI. za imame, pridigarje in pridigarke, namenjen ustrezni in zdravi formaciji proti vsem oblikam skrajništva, ki pogosto vodijo v nasilje in terorizem ter »v vsakem primeru predstavljajo žalitev vere in samega Boga«. Sveti oče je omenjeni inštitut pozneje tudi obiskal.

Obisk v Maroku je priložnost za spodbujanje medverskega dialoga in obojestranskega poznavanja obeh religij, je med pogostim aplavzom in navdušenimi vzkliki množice dejal Frančišek. Spomnil je na zgodovinsko srečanje Frančiška Asiškega s sultanom al-Kamilom med eno izmed križarskih vojn leta 1219: »Pogum za srečanje in stisk rok pomeni pot miru in sožitja za človeštvo.«

Pomen svobode vesti in verske svobode

Po papeževih besedah ne smemo podcenjevati pomembnosti verskega dejavnika pri gradnji mostov med ljudmi in pri uspešnem soočanju z izzivi današnjega časa. Sveti oče je ob tem izpostavil tudi pomen svobode vesti in verske svobode, ki ne smeta biti omejeni le na svobodo bogočastja. Možnost, da vsak človek živi v skladu z lastnim verskim prepričanjem, »je neločljivo povezana s človeškim dostojanstvom«.

V luči migracijske krize je papež pozval k odpravi vzrokov, ki ljudi silijo, da zapuščajo svoje domovine. Spomnil je na podpis globalnega migracijskega sporazuma decembra lani v Maroku, ki mu morajo slediti konkretna dejanja, ter izrazil upanje, da bo Maroko še naprej zgled človečnosti do migrantov in beguncev, »da bi bili tukaj in povsod drugod sprejeti in zaščiteni kot ljudje«.

Papež in Mohamed VI. podpisala Jeruzalemski poziv

Med vljudnostnim obiskom pri kralju Mohamedu VI. v kraljevi palači sta papež Frančišek in maroški kralj podpisala t.i. Jeruzalemski poziv glede posebnega statusa mesta Jeruzalem. Kot je zapisano v pozivu, je treba Sveto mesto Jeruzalem ohraniti kot skupno dediščino človeštva in simbol mirnega sobivanja za vernike treh monoteističnih verstev. V ta namen je treba ohranjati in spodbujati poseben »večverski značaj, duhovno razsežnost in posebno kulturno istovetnost Jeruzalema«.

Papež in maroški kralj sta izrazila željo, »da bosta v Svetem mestu zagotovljeni popolna svoboda dostopanja vernikom treh monoteističnih verstev in pravica vsake od njih do izvajanja njim lastnih obredov«.

Papež se je v Maroku srečal z migranti

Po obisku ustanove Mohameda VI. se je papež Frančišek na sedežu Škofijske Karitas v Rabatu srečal s 60 migranti, ki so zastopali še približno 100.000 drugih, kolikor naj bi jih živelo danes v Maroku. Sveti oče je v nagovoru izpostavil štiri glagole, ki so na področju migracij ključnega pomena: sprejeti, zaščititi, pospeševati in vključevati.

Dejal je, da so milijoni beguncev in migrantov ter žrtev trgovine z ljudmi »rana, ki vpije v nebo«, odgovor nanjo pa ne smeta biti naša ravnodušnost in tišina: »Nihče ne more ostati ravnodušen pred to bolečino,« je poudaril sveti oče.

Opozoril je, da bi se družba morala na številne izzive sodobnih migracij odzvati »z velikodušnostjo, naglico, modrostjo in daljnovidnostjo, vsak po svojih zmožnostih«, in globalni migracijski sporazum označil za »pomemben korak naprej«. Človeškost migranta ni odvisna od tega, ali je v določenem trenutku na eni ali drugi strani meje.

Papež je migrantom obljubil solidarnost Cerkve: »Cerkev razume trpljenje, ki zaznamuje vašo pot, in zaradi njega trpi z vami.« Pri kristjanih namreč »ne gre le za migrante, ampak je sam Kristus, ki trka na naša vrata.«

Vir: Kathpress / Radio Vatikan
Foto: Vatican Media