Benedikt XVI. je sodelavce v vatikanski diplomatski službi pozval k zvestobi do papeža. Tak odnos se sicer pričakuje od slehernega katoličana in vsakega duhovnika, je sveti oče dejal bodočim diplomatom Svetega sedeža na srečanju minuli ponedeljek. Toda za uslužbence pri Svetem sedežu je zvestoba do Kristusovega namestnika ‘prav posebnega pomena, saj večji del svoje energije, časa in vsakodnevnih prizadevanj namenjajo služenju Petrovemu nasledniku. To je ‘velika odgovornost, obenem pa tudi poseben dar’. V času službovanja naj bi vatikanski diplomati ‘razvili posebno vez notranje zaupnosti s papežem’, je Benedikt XVI. poudaril v svojem nagovoru.

Papež je študente in predavatelje Papeške cerkvene akademije sprejel na redni letni avdienci, v svojem govoru pa se ni neposredno dotaknil aretacije svojega majordoma in kraje zaupnih dokumentov iz njegovih zasebnih prostorov.

Benedikt XVI. je člane akademije pozval, naj ‘živijo osebno povezanost z namestnikom Kristusa kot del svoje duhovnosti’. Obenem je poudaril, da ‘v Cerkvi in pri Svetem sedežu živeta zvestoba ni slepa poslušnost, pač pa temelji na veri v Jezusa Kristusa, ki je dejal: Ti si Peter (Skala) in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev (Mt 16,18).
Papež je vatikanske diplomate spodbudil, naj kot njegovi predstavniki po vseh krajevnih Cerkvah poudarjajo njegovo skrb za Cerkev. Gojiti morajo ‘resnično prijateljstvo’ s Cerkvami in skupnostmi, v katere so poslani, kar temelji predvsem na ‘posebni zvestobi’ do Petrovega naslednika.

Sveti oče je v svojem nagovoru še izpostavil, da je Božja zvestoba predpogoj za človeško zvestobo. Bog se da v svetopisemskih zgodbah prepoznati kot tisti, ki je zvest zavezi s svojim ljudstvom, četudi se mu ljudstvo izneveri. Na ta način je človeku omogočeno, da tudi sam postane zvest, krepost zvestobe pa je ‘globoko povezana z nadnaravnim darom vere’. Zvestoba je izraz ‘tiste zanesljivosti, ki je premore vsakdo, kdor svoje življenje v celoti zakorenini v Bogu’.