Korenina konfliktov je napuh

Papež je v govoru ob ponovoletnem sprejemu diplomatov, akreditiranih pri Svetem sedežu, iskal korenino vseh vojn: ta je po njegovem v tem, da manjka presežni in objektivni temelj, zaradi česar prevlada samoljubje in ravnodušnost do Boga. »Napuh zamegljuje resničnost in krni sočutje do bližnjega. Ni naključje, da je v ozadju vsakega konflikta vedno korenina napuha,« je dejal. Zaradi napuha izgubimo realističen pogled ter se prepustimo delni in izkrivljeni podobi sveta, zaznamovani s temo in strahom, ter utiramo pot logiki spopada, ki je začetek vsake vojne.

Rešitev za Ukrajino in Gazo

Leon XIV. je omenil Ukrajino in pozval k premirju; mednarodna skupnost naj najde pravične in trajne rešitve v skrbi za najbolj ranljive in za to, da se prizadetemu prebivalstvu vrne upanje. Sveti sedež je po njegovih besedah pripravljen spremljati pobude za iskanje soglasja. Opozoril je na hudo humanitarno krizo v Sveti deželi in menil, da je rešitev dveh držav tisti institucionalni okvir, ki lahko odgovori na legitimna pričakovanja obeh narodov. Vatikan podpira vsakršno diplomatsko pobudo, ki na lastnem ozemlju Palestincem v Gazi, pa tudi vsemu palestinskemu in izraelskemu ljudstvu lahko zagotovi mirno prihodnost in trajno pravičnost na lastnem ozemlju, je dejal.

FOTO: Vatican Media

Za spoštovanje volje Venezuelcev

Izrazil je zaskrbljenost zaradi napetosti v Karibih in ponovno pozval k spoštovanju volje venezuelskega naroda ter zagotavljanju človekovih in civilnih pravic vsakogar. Zavzel se je za pravično in trajno rešitev za območje velikih jezer in Sudan, »ki se je spremenil v obsežno bojno polje« ter omenil politično nestabilnost v Južnem Sudanu. Opozoril je na humanitarno krizo v Mjanmaru in potrebo po dialogu, miru in dostopu vseh do humanitarne pomoči. »Za to, da so demokratični procesi pristni, jih mora spremljati politična volja za zasledovanje skupnega dobrega, krepitev socialne kohezije in spodbujanje celostnega razvoja vsakega človeka,« je poudaril.

»Vojna vročica se širi«

Leon XIV. je z besedami svojega predhodnika spomnil na »spremembo dobe«, ki se kaže v slabitvi multilaterizma, diplomacije in dialoga ter v »diplomaciji moči posameznikov ali skupine zaveznikov«.

FOTO: Vatican Media

»Vojna je spet v modi in vojna vročica se širi. Načelo, sprejeto po drugi svetovni vojni, ki je državam prepovedalo uporabo sile za kršitev meja drugih, se prelamlja,« je opozoril papež. Miru ne iščemo več kot dar, pač pa z orožjem kot pogoj za uveljavitev lastne prevlade; to resno ogroža pravno državo, ki je temelj vsakega mirnega civilnega sobivanja, je menil papež in poudaril: »Ni mogoče molčati, da je uničenje bolnišnic, energetske infrastrukture, stanovanj in krajev, bistvenih za vsakdanje življenje, huda kršitev mednarodnega humanitarnega prava.«

Orwellovski jezik

V papeževem govoru med drugim izstopa njegovo razmišljanje o potrebi po »ponovnem odkritju pomena besed« kot »enem prvih izzivov našega časa«. Jezik po njegovem prepričanju ni več izbrano sredstvo spoznavanja in srečevanja, ampak v semantični dvoumnosti postaja vedno bolj orožje, s katerim zavedemo, prizadenemo in užalimo nasprotnike. Leon XIV. je opozoril na težnjo k slabitvi besede »v imenu svobode izražanja«. Pravo protislovje se po njegovem zlasti na Zahodu kaže v tem, da novi jezik, ki spominja na Orwella in ki naj bi bil bolj vključujoč, navsezadnje izključuje.

V ozadju vsakega konflikta je vedno korenina napuha.

64 % ljudi na svetu prikrajšanih za versko svobodo

Iz te stranpoti izvirajo še druge, ki »navsezadnje omejujejo temeljne osebne pravice, začenši s svobodo vesti«. Zares svobodna družba ne vsiljuje uniformnosti, pač pa ščiti raznolikost vesti, je poudaril papež. Opozoril je, da 64 odstotkov prebivalcev na svetu trpi resne kršitve verske svobode, ki jo Sveti sedež zahteva ne le za kristjane, pač pa tudi druge verske skupnosti.

Preganjanje po besedah rimskega škofa izkuša 380 milijonov kristjanov, ki so deležni visoke ali skrajne stopnje diskriminacije, nasilja in preganjanja zaradi vere. Pojav, ki zadeva vsakega sedmega kristjana, se je še poslabšal zaradi sedanjih konfliktov, avtoritarnih režimov in verskega ekstremizma.

Pretanjena diskriminacija kristjanov na Zahodu

Papež je navedel več držav in regij, kjer prihaja do verskega nasilja – Bangladeš, Sahel, Nigerijo – ter omenil džihadistični napad na župnijo sv. Elije v Damasku in žrtve džihadističnega nasilja v Mozambiku v preteklem letu. Toda »pretanjeno obliko verske diskriminacije kristjanov« je po papeževih besedah opaziti tudi v Evropi ter Severni in Južni Ameriki, kjer se pojavlja iz političnih in ideoloških razlogov.

Diskriminacija kristjanov na Zahodu se pojavlja iz političnih in ideoloških razlogov.

Dostojanstvo migrantov

Papež je pozval k spoštovanju dostojanstva tistih, ki bežijo pred vojnami in tvegajo, da se bodo znašli v mreži trgovcev z ljudmi. Izrazil je željo Svetega sedeža, da ukrepi, ki jih države sprejemajo proti nezakonitosti in trgovini z ljudmi, ne postanejo izgovor za kršenje dostojanstva migrantov in beguncev.

Opozoril je na temeljno družbeno vlogo družine in obenem spomnil na »bolečo resničnost krhkih, razpadlih in trpečih družin, ki jih pestijo notranje težave in zaskrbljujoči pojavi, tudi nasilje v družini«.

Ukrepi za družine in zavračanje splava

Državam, ki jih prizadeva dramatično zmanjšanje rodnosti, papež priporoča ukrepe za družine, ki jih sestavljata moški in ženska, da sprejmejo novo življenje ter zavrnejo splav. »Sveti sedež izraža globoko zaskrbljenost nad projekti, namenjenimi financiranju čezmejne mobilnosti za dostop do tako imenovane pravice do varnega splava, in obžaluje, da se javna sredstva namenjajo za uničevanje življenja, namesto da bi se vlagala v podporo materam in družinam,« je dejal Leon XIV.

Evtanazija kot »iluzorna oblika sočutja«

Opozoril je še na nadomestno materinstvo, ki nosečnost spreminja v tržno storitev ter s tem tepta dostojanstvo otroka, spremenjenega v izdelek, in matere. Po papeževih besedah je treba spodbujati paliativno oskrbo namesto »iluzornih oblik sočutja, kot je evtanazija«.

Leon XIV. je ob pregledu različnih tveganj in kršitev v družbi omenil tudi t. i. nove pravice, ki lahko oslabijo uveljavljene človekove pravice – svobode izražanja, svobode vesti, verske svobode in pravice do življenja.

Treba je spodbujati paliativno oskrbo namesto iluzornih oblik sočutja, kot je evtanazija.

Papež je ob koncu spomnil na bližnje obhajanje osemstoletnice smrti sv. Frančiška Asiškega, človeka miru in dialoga, pričevalca tega, da miren svet gradimo iz ponižnega srca, usmerjenega v nebesa.