Papež Benedikt XVI. je na včerajšnji splošni avdienci, ki je tokrat prvič letos potekala na Trgu svetega Petra v Vatikanu, vernikom spregovoril o nauku svetega Bonaventure in svetega Tomaža Akvinskega, pri čemer je poudaril, da Boga ni mogoče spoznati samo z razumom, temveč z močjo ljubezni, kajti tam, kjer razum ne vidi več, namreč vidi ljubezen. Sveti oče je med splošno avdienco posebej pozdravil irske romarje, ki so včeraj obhajali praznik svetega Patrika, pri tem pa je spomnil na vesti o spolnih zlorabah mladostnikov, ki naj bi jih zagrešili nekateri irski duhovniki. Cerkev na Irskem v zadnjih mesecih zaradi spolnih zlorab mladostnikov doživlja mučno preizkušnjo, je dejal papež in pojasnil, da je v znamenje svoje globoke zaskrbljenosti napisal pastirsko pismo, ki ga bo podpisal v petek, na praznik svetega Jožefa, varuha svete družine in zavetnika vesoljne Cerkve. Zbrane vernike je prosil, naj ga sami preberejo z odprtim srcem in v duhu vere in izrazil upanje, da bo to pismo vsem prizadetim v pomoč v procesu obžalovanja, okrevanja in prenove.

Papež Benedikt XVI. je v katehezi pojasnil, da sta se tako sveti Bonaventura kot tudi sveti Tomaž Akvinski oba ukvarjala s skrivnostmi razodetja. Za svetega Tomaža je bil najvišji človekov cilj, h kateremu so usmerjene vse njegove želje, videti Boga. V tem preprostem dejanju, videti Boga, se najdejo rešitve za vse težave: človek je srečen in ne potrebuje nič drugega. Za svetega Bonaventuro pa je bilo po papeževih besedah najpomembnejše to, da je ljubil Boga, da se ujel in združil z Njim v Njegovi in naši ljubezni. Kot je pojasnil sveti oče, je bila to Bonaventurina opredelitev sreče.

Ljubiti Boga pomeni videti ga, sta se strinjala oba svetnika, papež pa je ob tem opozoril na zmotno opredelitev teologije, po kateri naj bi razum izpraznil vero, saj naj bi šlo za nasilno držo v odnosu do Božje besede. Na to je opozarjal že sveti Bonaventura, ki je trdil, da obstaja domišljav način teologije, nadutost razuma, ki se postavlja nad Božjo besedo. Toda, kot je poudarjal Bonaventura, prava teologija ima drug izvir. Kdor ljubi, želi vedno bolje poznati tistega, ki ga ljubi. V obravnavi primata ljubezni je sveti Bonaventura po papeževih besedah zapisal, da lahko med vzponom k Bogu pridemo do točke, ko razum ne vidi več naprej. V tej noči razuma pa je ljubezen tista, ki vidi vse, kar je sicer razumu nedosegljivo. Ljubezen se razširja nad razum, vidi več in globlje stopa v Božjo skrivnost. Prav v temni noči Križa se izrazi vsa veličina Božje ljubezni, je poudaril sveti oče. Sklicujoč se na svetega Bonaventuro je dejal, da je celotno človekovo življenje potovanje, vzpon k Bogu, človek pa se sam in zgolj s svojimi močmi do Božje višine ne more povzpeti, temveč mu pri tem mora pomagati Bog. Zato pa je, kot je še pojasnil sveti oče, potrebna molitev, ki je mati in vir tega dvigovanja k Bogu.

Po avdienci je papež v avli Pavla VI. prejel naziv častnega meščana italijanskega mesta Romano Canavese, ki ga je obiskal 19. julija lani in kjer je rojen njegov državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone. Ob podelitvi častnega meščanstva je sveti oče prebivalce mesta Romano Canavese v bližini Torina pozval, naj varujejo in gojijo pristne vrednote svoje tradicije in kulture, ki sta ukoreninjeni v evangeliju, prav tako pa naj vedno bolj goreče pričujejo za vero v križanega in vstalega Gospoda, za družino in duh solidarnosti. Papež je predstavnikom mesta Romano Canavese podelil svoj apostolski blagoslov in dodal, da se počuti kot del zgodovine tega severnoitalijanskega mesta, katerega korenine segajo v drugo stoletje pred Kristusovim rojstvom. Tisto, kar pa je Romano Canavese najbolj zaznamovalo, je po papeževih besedah dolga zgodovina vere, ki se je začela z mučeniško krvjo in traja še danes.