Papež Frančišek je nagovoril udeležence Mednarodnega kardiološkega kongresa v Rimu in jih spodbudil, naj si prizadevajo za boljšo dostopnost družbeno prikrajšanih do strokovne zdravstvene oskrbe. Tudi za najbolj uboge in odrinjene na rob je potrebno zagotoviti usposobljeno zdravniško pomoč; to velja tako za javne kot za zasebne zdravstvene ustanove, je sveti oče dejal minulo sredo, ko se je udeležil strokovnega zasedanja krovnega kardiološkega združenja s 35.000 izvedenci iz 140 držav. Boriti se je potrebno, da pri raziskavah ne bi razmišljali le v kategorijah »družbe odmetavanja« in da noben človek ne bi bil izločen.



Frančišek je še poudaril, da so v naravi vpisani zakoni, ki jih ne more nihče prirejati po svoje, pač pa jih lahko le raziskuje, upošteva in ureja. Znanost se vedno usmerja k vprašanjem po izvoru, smislu in cilju sveta in človeka, ne more pa doumeti skrivnosti, ki jo v sebi nosi vsak človek. Vsak raziskovalec bi moral vedeti, da potrebuje »očiščenje svojih misli«, kajti pot do resnice je pogosto potrebno prečistiti, da se odstranijo »duhovni strupi in nevarne snovi«. K resnici sodi opazovanje človeka v njegovi celosti in tudi »posebno intenziven pogled na najbolj uboge«, je prepričan papež.

Predsednik Evropskega združenja za kardiologijo, Fausto Pinto, je kot skupno prizadevanje Vatikana in zdravnikov navedel lajšanje trpljenja in pomoč potrebnim. Bolezni srca in ožilja po svetu veljajo za najpogostejši vzrok smrti: vsako leto predčasno umre 17 milijonov ljudi, ker niso pravočasno prejeli ustreznega zdravljenja, je pojasnil dr. Pinto.

Vir: Kathpress
Foto: arhiv Družine (T.S.)