Papež Benedikt XVI. bo v soboto, 7., in. nedeljo, 8. maja 2011, obiskal Oglej in Benetke. V Ogleju se bo pred baziliko srečal s krajevnimi političnimi in drugimi predstavniki ter verniki. Nato si bo v baziliki ogledal starokrščanske mozaike ter vodil prve večernice 3. velikonočne nedelje. Pastoralni obisk bo potekal pod geslom 'Ti nas utrdi v veri', naslov njegovega obiska pa se glasi 'Peter v Markovi deželi'. Na srečanje s papežem niso vabljeni samo verniki krajevne goriške nadškofije, ampak verniki iz celotnega nekdanjega oglejskega patriarhata, kamor spadajo tudi današnje slovenske ter nekatere hrvaške, avstrijske in tirolske škofije. Kot poročajo s Tiskovnega urada SŠK, se bodo iz Slovenije papeževega obiska v Ogleju udeležili ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) msgr. dr. Anton Stres, celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek, koprski škof msgr. Metod Pirih in koprski pomožni škof msgr. dr. Jurij Bizjak ter ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.

Zgodovina Ogleja

Oglej (lat. Aquileia) so leta 181 pr. Kr. ustanovili Rimljani kot vojaško kolonijo v obrambo cesarstva proti Keltom. Mesto je bilo izrednega vojaškega, gospodarskega, političnega in kulturnega pomena. Tu se je končala jantarjeva pot po kateri so prinašali to dragoceno surovino iz Pribaltika v Sredozemlje. Poleg tega je zaradi bližine morja cvetelo tudi ladjarstvo, steklarstvo in železarstvo. Oglej je bil v antiki zelo pomemben tudi zaradi vojaškega osvajanja Norika in Panonije ter drugih pokrajin na evropskem jugovzhodu.

Oglej – cerkveno in misijonsko središče

Po Milanskem ediktu (313 po Kr.) je Oglej postal pomembno cerkveno in misijonsko središče. Od leta 567 naprej je imel oglejski škof naslov patriarha in je bil za papežem v Rimu najpomembnejši cerkveni dostojanstvenik zahodne Cerkve. Ob vdoru germanskih Langobardov leta 568 se je za prebivalci na otok Gradež umaknil tudi patriarh. Od leta 607 sta bila na tem območju dva patriarha: na Gradežu rimsko-katoliški, v Ogleju pa langobardski arijanski patriarh, ki je sprva bival večinoma v Krminu (Cormons), nato v Čedadu (Cividale) in od leta 1238 do ukinitve patriarhata v Vidmu. Gradeški patriarh se je leta 1156 preselil v Benetke, kamor so leta 1451 prenesli tudi naslov gradeškega patriarha, zato ima beneški nadškof še danes naslov patriarha. V 15. stoletju je beneška republika osvojila večji del ozemlja oglejskega patriarhata. Leta 1751 je bil oglejski patriarhat ukinjen. Beneški del patriarhata je leta 1752 postal Nadškofija Videm, avstrijski (habsburški) del pa Nadškofija Gorica.

Besedilo, povzeto po članku Jožeta Wakouniga z naslovom … tvoj pot je v Oglej (Nedelja, 10. april 2011, str. 6–7), objavljamo s posredovanjem Tiskovnega urada SŠK.