Datum Leonovega zapisa je 29. junij, slovesni praznik apostolov Petra in Pavla, Petrov naslednik pa v njem člane bratovščine tik pred zdajci opozarja, da s predvidenimi današnjimi posvečenji v Cerkev znova prinašajo razkol.

Leon XIV. je o tem vprašanju spregovoril že pred dnevi, ko je odgovarjal na vprašanja novinarjev v Castelgandolfu in je bratovščino pozval, naj škofov brez privoljenja Vatikana ne posveti, »naj si vsi skupaj prizadevamo za življenje v občestvu«. Dejal pa je, da je to njihova izbira, in čeprav je razkol med kristjani vedno boleča točka, »mi je žal, vendar moramo iti naprej«.

Kaj piše v pismu?

»V očetovskem duhu se želim obrniti na vas in preko vas na škofe, duhovnike in bogoslovce, ki so povezani z Duhovniško bratovščino sv. Pija X., zavedajoč se odgovornosti, ki mi jo je Gospod zaupal kot nasledniku apostola Petra,« piše papež Leon XIV. »Cerkev priznava navezanost na liturgično življenje, zavzetost za duhovniško formacijo, apostolsko gorečnost in željo po zvestobi izročilu, ki so značilni za mnoge posameznike in skupnosti, povezane z vašo bratovščino. To je utemeljevalo pozornost in dobrohotnost, ki so vam ju stalno izkazovali moji predhodniki.«

»V tem duhu in poln krščanske ljubezni vas iz vsega srca prosim in rotim: Vrnite se nazaj!« nadaljuje papež. »Spodbujam vas, da pozorno premislite o duhovnem blagru vernikov, saj bi jih razkolniško dejanje, ki bi ga izvršili, prikrajšalo za dopusten in v nekaterih primerih celo za veljaven prejem zakramentov, ki jih ljubijo in iščejo za lastno posvečenje.«

»Cerkev je odprta za pot dialoga in dogovora, ki jo Sveti Duh lahko omogoči in naredi rodovitno,« piše Leon XIV. v pismu, napisanem v francoskem jeziku in naslovljenem na glavnega predstojnika bratovščine Davideja Pagliaranija. »Molim za vas, ker je trganje Kristusove suknje brez šiva skrajno težak greh. Naj Gospod razsvetli vašo vest in prebudi vaša srca. Po oblasti, ki sem jo prejel od Kristusa, z užaloščenim, toda upanja polnim srcem čutim dolžnost in vas prosim, da odstopite od svoje namere, ter zaupam te namene Brezmadežnemu Srcu Marije, Matere dobrega sveta.«

Leon XIV. v svojem zapisu izpostavi pomemben pomislek: duhovno blaginjo vernikov, povezanih z Bratovščino sv. Pija X.

Neveljavnost zakramentov

Papež tako člane bratovščine znova poziva, naj ne opravijo razkolniškega dejanja škofovskih posvečenj brez papeške privolitve, ki naj bi jih danes podelili v švicarskem kraju Écône. V svojem zapisu izpostavi pomemben pomislek: duhovno blaginjo vernikov, povezanih z Bratovščino sv. Pija X. Zaradi razkolniške narave škofovskih posvečenj bi bili vsi zakramenti, ki jih verniki prejmejo po rokah teh duhovnikov, nedovoljeni in v nekaterih primerih – recimo zakramentalne spovedi in poroke – celo neveljavni.

Vatikan je bratovščino že sredi letošnjega maja uradno pozval, naj škofovskih posvečenj ne podeli, saj bodo sicer posledično izobčeni iz Katoliške Cerkve. Prefekt Dikasterija za nauk vere kardinal Victor Manuel Fernandez je takrat v izjavi za javnost poudaril, da bi posvečenje brez privolitve Vatikana pomenilo »razkolniško dejanje«, kar je huda žalitev Boga in v skladu s cerkvenim pravom prinaša izobčenje.

Bratovščina sv. Pija X. se je že na majsko opozorilo Vatikana odzvala z odprtim pismom papežu in kardinalom, ki je objavljeno tudi na spletni strani njenih slovenskih članov.

Odziv bratovščine

Bratovščina se je na opozorilo vatikanskega dikasterija odzvala z odprtim pismom papežu in kardinalom, ki je objavljeno tudi na spletni strani njenih slovenskih članov. V zapisu opozarjajo, da ne morejo »ostati ravnodušni ob trpljenju Cerkve, »danes pod pritiskom novih sil, ki prihajajo tako od znotraj kakor od zunaj in jo potiskajo v vse mogoče smeri, razen – tako se nam zdi – v pravo«.

Po njihovih besedah ni naloga bratovščine, »da bi kazala pot, po kateri je treba iti, temveč da opozarja na dva tisoč let staro izročilo Cerkve, ki ga je Apostolski sedež skozi stoletja zvesto varoval in posredoval«. V imenu tega izročila so kot odziv na opozorila iz Vatikana objavili »izpoved katoliške vere kot odgovor na glavne zmote in najresnejše nevarnosti našega časa«, v prepričanju, »da izročilo vsebuje vsa zdravila za najgloblje bolezni, ki pestijo Cerkev in svet ter za katere se zaman iščejo rešitve zunaj njega«.