Papeževo bogoslužje na letošnji veliki četrtek zaenkrat ostaja presenečenje. Slovesnost, ki sodi med najpomembnejša bogoslužja v katoliškem cerkvenem letu, še ni vključena v program papeževih dogodkov v letošnjem velikem tednu in med velikonočnimi prazniki, ki so ga v začetku tedna objavili v Vatikanu. Leta 2015 je Frančišek ob tej priložnosti obiskal rimski zapor Rebibbia, kjer je dvanajstim zapornikom umil noge. Pred tem je mašo na veliki četrtek obhajal v ustanovi za invalide in v kazenskem domu za mladoletne.



Sveta maša na veliki četrtek je spomin na Jezusovo zadnjo večerjo, med katero je Jezus svojim učencem v znamenje ponižnosti in ljubezni umil noge. Tradicionalno se je bogoslužje velikega četrtka obhajalo v lateranski baziliki, ki je pravzaprav sedež papeža kot rimskega škofa. Frančiškovi predhodniki so običajno umivali noge zaslužnim duhovnikom.

Program letošnjih velikonočnih slovesnosti se prične prihodnji petek s spokornim bogoslužjem, ki ga bo papež obhajal v baziliki sv. Petra. V nedeljo se sveti oče s sodelavci iz rimske kurije odpravlja na šestdnevne postne duhovne vaje v Ariccio. V torek, 15. marca, bo v Vatikanu zasedal konzistorij glede nekaterih primerov kanonizacije.

Z blagoslovom palmovih vejic na Trgu sv. Petra, s procesijo in sveto mašo bo papež na cvetno nedeljo, 20. marca, vstopil v veliki teden. Na veliki četrtek bo zjutraj v Petrovi baziliki obhajal krizmeno mašo, med katero bo blagoslovil olja, ki se uporabljajo pri bogoslužju.

Na veliki petek, 25. marca, se bo Frančišek v Petrovi baziliki spominjal Jezusovega trpljenja in smrti, zvečer pa bo v rimskem Koloseju molil križev pot. Slavje velikonočne vigilije se prične na veliko soboto ob 20. uri in 30 minut v baziliki sv. Petra. Na velikonočno nedeljo, 27. marca, bo papež na trgu pred Petrovo baziliko obhajal slovesno vstajenjsko sveto mašo, nato pa bo z lože bazilike podelil tradicionalni blagoslov »mestu in svetu« (Urbi et orbi).

V soboto po veliki noči, 2. aprila, se bo sveti oče na Trgu sv. Petra udeležil molitvenega bdenja s svetoletnimi romarji. Vigilija bo, tako kot tudi romarsko bogoslužje v nedeljo, posvečena Božjemu usmiljenju, prazniku, ki ga je leta 2000 uvedel tedanji papež Janez Pavel II. (1978-2005). Tudi sveto leto, ki ga obhajamo letos, je posvečeno Božjemu usmiljenju.

Vigilija 2. aprila in papeževo bogoslužje 3. aprila sta povezana tudi z »Evropskim kongresom o usmiljenju«, ki bo v tistih dneh zasedal v Rimu. Kongres med 31. marcem in 4. aprilom bo vodil dunajski kardinal Christoph Schönborn, predsednik odbora »Evropskega apostolskega kongresa o usmiljenju« (European Apostolic Congress on Mercy / EACOM) in »Svetovnega apostolskega kongresa o usmiljenju« (World Apostolic Congress on Mercy / WACOM).

Vir: Kathpress / Radio Vatikan
Foto: RV / OssRom