Papež pred porušenimi stavbami v Mosulu FOTO: Vatican Media

Ob zaključku papeževega obiska v Iraku je vodja vatikanskih medijev Andrea Tornielli v uredniškem zapisu povzel svoje misli o o »najpomembnejšem potovanju Frančiškovega pontifikata«. Zapis povzemamo po Radiu Vatikan.

Rimski škof ni mogel razočarati teh svojih otrok, tako zelo preizkušanih. Veliko je tvegal, da bi opravil najpomembnejše potovanje svojega pontifikata. Če je imel obisk kaldejskega Ura simbolično vrednost za ves Bližnji vzhod in celoten svet, imata postanka v Mosulu in Karakošu na zadnji dan tega zgodovinskega potovanja v Irak, najpomembnejšega v pontifikatu, pričevanjsko vrednost.

Na najbolj krščanskem območju države je pred pobesnelostjo fanatizma na tisoče družin moralo zapustiti svoje domove in vse, kar so imeli. Veliko cerkev Marijinega Brezmadežnega spočetja, ki je sprejela papeža Frančiška, je Isis spremenil v bazo za urjenje. Napol uničen kip sv. Jožefa je sprejel Petrovega naslednika, ki je prišel, da bi te skupnosti potrdil v veri ter da bi bil tudi sam potrjen z njihovim pričevanjem, ki je šlo vse do prelitja krvi.

»Tudi sredi pustošenj terorizma in vojne lahko vidimo, z očmi vere, zmago življenja nad smrtjo,« je dejal Frančišek, ki je povabil, naj »se ne obnovi samo stavb, ampak najprej vezi, ki povezujejo skupnosti in družine, mlade in stare«. Vojna, terorizem, sovraštvo so pustili globoke rane v srcih, ne samo razvalin, podrtih kapitelov in Marijinih kipov z odsekano glavo. Papež je spomnil, da je odpuščanje »potrebno, da bi ostali v ljubezni, da bi ostali kristjani«.

Objem kristjanov, ki so skupaj z drugimi sodržavljani trpeli preganjanje, združen s prazničnostjo na stadionu v Erbilu, mestu, kamor so pred Isisom pobegnili mnogi begunci, je pečat obiska, ki so ga papežu vsi odsvetovali. Toda škof rimske Cerkve, ki je rojena iz krvi mučencev, ni mogel razočarati teh svojih otrok. In je sprejel vsako tveganje, da bi jim prinesel svojo nežnost.