Na tiskovnem uradu Svetega sedeža so včeraj predstavili poslanico papeža Benedikta XVI. za letošnji postni čas. Sveti oče jo je posvetil vprašanju pravičnosti ter jo naslonil na Pavlove besede: ‘Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa’ (prim. Rim 3,21–22). Besedilo papeževe postne poslanice na naši spletni strani objavljamo v celoti.

Včerajšnje predstavitve papeževe postne poslanice se je udeležil tudi nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Poettering, ki se je v svojem govoru osredotočil na vprašanje pravičnosti in svobode, pri tem pa je poudaril, da danes Evropa bolj kot kadar koli prej potrebuje evropski duh solidarnosti, solidarnosti do vseh narodov in kultur sveta.

Poettering je hkrati opozoril, da evropska celina pogostokrat pozablja na svoje korenine ter na povezavo med vero in političnimi idejami. Dobro bi bilo, če bi ponovno odkrili zaklade tega izročila, kar lahko storimo na podlagi medverskega in medkulturnega dialoga. Če bomo znali posodobiti naše kulturne in verske korenine, bomo tudi v pretežno sekularizirani Evropski zvezi zmogli ustvarjati dobro politiko, ki bo temeljila na krščanski odgovornosti.

Poettering je dodal, da je v prizadevanju za ohranjanje svobode in večjo pravičnost potrebno v središče političnega razmišljanja postaviti vrednoti bratstva in solidarnosti. To sta po Poetteringovih besedah dve najpomembnejši socialno-etični nalogi, s katerima se mora spoprijeti Evropska zveza. Ne gre le za skrb za materialna sredstva, čeprav so tudi ta pomembna, pač pa gre na prvem mestu za duhovno prenovo, ki jo mora izvesti Evropska zveza, je dejal Poettering, sedanji predsednik nemške raziskovalne skupine Sklad Konrada Adenauerja.

Ko je govoril o solidarnosti, je Poettering poudaril, da ta ni nekaj abstraktnega, temveč mora vselej biti konkretna. Kot je pojasnil, globalna solidarnost ne pomeni le materialne zadeve. Pravičnost in mir, ponovno razdelitev in priznavanje med narodi in državami je mogoče zagotoviti le, če bomo delovali v skladu z načeli solidarnosti in bratstva, tudi v dialogu o veri in na podlagi naše kulture. Samo tako bo naš govor o pravičnosti razumljiv, ker je pravičnost neločljivo povezana z vsemi kulturami in verstvi, je še poudaril nekdanji predsednik Evropskega parlamenta, ki je svojo predanost ohranjanju krščanskih korenin evropske celine in podporo dialogu s predstavniki muslimanske skupnosti izkazal že večkrat. Lani se je denimo udeležil slovesnosti, ki jo je priredilo nemško veleposlaništvo pri Svetem sedežu, kjer je med drugim izrazil nasprotovanje razsodbi Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je križ na stenah učilnic označilo kot kršitev verske svobode. Takrat je dejal, je križ znamenje Božje ljubezni, razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice pa je v tem primeru pomenila pomanjkanje razumevanja za kulturni dialog, ki je v današnjem svetu nujno potreben.