Papež Benedikt XVI. se je švicarskim gardistom zahvalil za njihovo služenje. Neprecenljivo je, da se mladi ljudje odločijo 'nekaj let svojega življenja v celoti dati na razpolago Petrovemu nasledniku in njegovim sodelavcem', je sveti oče dejal v svojem nagovoru članom švicarske garde in njihovim družinskim članom med včerajšnjim sprejemom v Vatikanu. Sveti oče je gardiste z družinami v avdienco sprejel po slovesni zaprisegi šestindvajsetih novih rekrutov minulo nedeljo v Vatikanu.

Naloga gardistov je 'neposredno služenje svetemu očetu in varovanje apostolske palače', je pojasnil Benedikt XVI. Temeljne lastnosti in kreposti, brez katerih gardisti Papeške švicarske garde ne morejo opravljati svoje službe, pa so neomajna katoliška vera, zvestoba in ljubezen do katoliške Cerkve, pogum in ponižnost, altruizem in razpoložljivost. Te kreposti je potrebno dokazovati v marljivem in vztrajnem opravljanju manjših in večjih vsakodnevnih nalog. Papež je obenem poudaril, kakšen privilegij je nekaj let delati 'v osrčju krščanstva' in živeti v večnem mestu.

Služenje švicarskih gardistov pomeni 'nepreklicno zvestobo' papežu je spomnil Benedikt XVI. in ponovno orisal kratko zgodovino Papeške švicarske garde.

Med slovesnostjo na dvorišču svetega Damaska v Vatikanu je minulo nedeljo šestindvajset novih rekrutov priseglo, da bodo Benediktu XVI. in njegovim naslednikom 'zvesto, pošteno in častno služili'. Med helebardisti je letos šestnajst nemških Švicarjev, po pet gardistov pa prihaja iz francosko in italijansko govorečih švicarskih kantonov. Iz Švice je na slovesnost v Vatikan pripotovala delegacija iz kantona Luzern pod vodstvom predsednice vlade Yvonne Schärli. Pred prisego je vatikanski državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone v baziliki svetega Petra daroval sveto mašo.

Slovesne prisege se je udeležilo okoli tri tisoč gostov iz Švice in rimske kurije. Prisego novih rekrutov vsako leto priredijo 6. maja, v spomin na stosedeminštiridesetih švicarskih vojakov, ki so na ta dan leta 1527 izgubili življenje, ko so v času velikega ropanja Rima branili papeža Klemena VII. Papež je zbrane nagovoril v nemškem, francoskem in italijanskem jeziku, gardiste pa je pozval, naj bodo drug do drugega pozorni, naj se podpirajo pri vsakodnevnem delu in naj se med seboj spodbujajo.

Švicarska garda je bila ustanovljena leta 1506, glavna naloga njenih vojakov, ki morajo imeti švicarsko državljanstvo, pa je varovanje papeža in njegove apostolske palače. Švicarski gardisti rimskega škofa spremljajo tudi na njegovih apostolskih potovanjih in pastoralnih obiskih, poleg tega pa nadzorujejo vhode v državo in skrbijo za red. Njeni člani lahko postanejo le švicarski državljani, katoličani, ki so končali vsaj poklicno ali srednjo šolo ter so uspešno zaključili urjenje na švicarski šoli za rekrute. Vojak ob vstopu v gardo ne sme biti starejši od trideset let ali poročen. Vsi gardisti živijo v Vatikanski mestni državi in imajo v času službovanja tudi vatikansko državljanstvo.