Vatikansko sodišče je nekdanjega papeževega majordoma Paola Gabrieleja minulo soboto obsodilo na poldrugo leto zaporne kazni in plačilo stroškov sodnega procesa. Sodnik Giuseppe della Torre je s tem zmanjšal kazen, ki jo je zahtevalo državno tožilstvo, in sicer tri leta zaporne kazni zaradi težke kraje.

Gabrielejeva zagovornica Cristina Arru je svojo obrambo temeljila na 'manjši kraji', za katero je predvidena tridnevna zaporna kazen, to pa je Gabriele s časom, preživetim v preiskovalnem zaporu, že zdavnaj odslužil. Gabriele sam je v sklepnem nagovoru poudaril, da je deloval iz ljubezni do Cerkve in papeža in se zato ne počuti kot tat.

Državni tožilec je na podlagi 'olajševalnih okoliščin' vztrajal pri treh in ne štirih letih zaporne kazni. Poleg tega je zahteval, naj bodo državljanske pravice Gabrieleja še naprej omejene, tako da lahko v Vatikanu sicer opravlja naročene mu naloge, ne sme pa prevzemati nikakršnih funkcij, ki bi od njega zahtevale pomembne odločitve.

Proces proti Gabrieleju se je pričel v soboto, 29. septembra. Obtoženi je priznal, da je ukradel papeževe dokumente, jih kopiral in kopije izročil italijanskemu časnikarju Gianluigiju Nuzziju. Sodelavcev pri svojem početju po lastnih navedbah ni imel. Za svoje dejanje tudi ni prejel nikakršnega plačila.

Obtožbo 'težke kraje' je Gabriele zavrnil. Krivega se čuti edino pred papežem, ki ga je s svojim početjem izdal, je pojasnil majordom svetega očeta.

Kot motiv za svoje dejanje je navedel neugodje zaradi nepravilnosti v rimski kuriji. O čeku za več kot sto tisoč evrov, ki so ga našli v njegovem stanovanju, in o zlatniku iz papeževe zbirke daril Gabriele ni vedel ničesar povedati. Dragoceno izdajo Eneide, ki so jo vatikanski žandarji prav tako našli v njegovem stanovanju, je želel le pokazati svojim otrokom. Z dejansko vrednostjo knjige ni bil seznanjen.

Med procesom je sodišče zaslišalo skupno devet prič, med njimi tudi papeževega osebnega tajnika Georga Gänsweina in štiri redovnice skupnosti 'Memores Domini', ki vodijo papeževo gospodinjstvo. Gänswein je dejal, da vse do aretacije majordoma Gabrieleja ni sumil kaznivega dejanja. Ostale priče so bili vatikanski žandarji.

Zaporno kazen bo moral Gabriele odsedeti v enem izmed italijanskih zaporov. Papež bi ga kot poglavar Vatikanske države lahko tudi pomilostil. Poleg tega pa se Gabriele lahko na razsodbo tudi pritoži pri vatikanskem prizivnem sodišču.

Opazovalci procesa so poročali, da je sodnik Giuseppe della Torre Gabrieleja obtožil 'kvalificirane kraje', kot olajševalne okoliščine pa je sodišče upoštevalo, da Gabriele doslej še ni bil kaznovan in da je v Vatikanu sicer vzorno služil. Svoje dejanje je obžaloval in po lastnem prepričanju deloval 'v dobri veri'.

Gabrielejeva zagovornica Cristina Arru je razsodbo ocenila kot 'dobro', vendar jo je zdaj potrebno še razčleniti. Gabriele je sodbo sprejel mirno, so poročali opazovalci, sodno dvorano pa naj bi zapustil z nasmeškom na obrazu.

Po izrečeni razsodbi je vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi izjavil, da je papeževa pomilostitev Gabrieleja 'konkretna in precej verjetna'. Benediktu XVI. bodo potek procesa natančno predstavili, Gabrielejeva zagovornica pa ima tri dni časa, da vloži morebitno pritožbo.

Kot je poudaril p. Lombardi, je vatikansko sodišče delovalo in sprejelo končno odločitev popolnoma neodvisno, brez kakršnega koli vpliva drugih vatikanskih oblasti.