V Vatikanu so včeraj objavili posebno pismo papeža Frančiška o odpustkih v jubileju usmiljenja. Sveti oče na začetku izrazi svojo željo, da bi bilo »obhajanje svetega leta za vse vernike resnični trenutek srečanja z usmiljenjem Boga« in da bi bil »jubilej živa izkušnja Očetove bližine, skoraj kot bi se z roko želeli dotakniti njegove nežnosti; da bi se okrepila vera vsakega vernika in bi tako pričevanje postalo vedno bolj učinkovito«.

Papež v pismu svojo misel najprej nameni vernikom, ki bodo milost jubileja živeli v posameznih škofijah ali kot romarji v Rimu. Za prejem odpustka so verniki povabljeni, da opravijo krajše romanje k svetim vratom, ki bodo odprta v vseh stolnicah ali cerkvah, ki jih bodo določili krajevni škofje, in v štirih papeških bazilikah v Rimu. To bo znamenje globoke želje po resničnem spreobrnjenju. Pomembno pa je, da je ta trenutek združen predvsem z zakramentom sprave in obhajanjem svete Evharistije s premišljevanjem o usmiljenju. Poleg tega bo potrebno zmoliti tudi izpoved vere ter za svetega očeta in namene, ki jih nosi v srcu za dobro Cerkve in vsega sveta.

Nato se papež Frančišek v pismu spomni tistih, ki se zaradi različnih razlogov ne bodo mogli odpraviti do svetih vrat: najprej na bolne, ostarele in osamljene, ki pogosto ne morejo od doma. Te vernike poziva, naj »bolezen in trpljenje živijo kot izkušnjo bližine Gospodu, ki v skrivnosti svojega trpljenja, smrti in vstajenja kaže najodličnejšo pot osmišljanja bolečine in osamljenosti.« Jubilejni odpustek bodo lahko dobili tako, da bodo svojo preizkušnjo živeli z vero in veselim upanjem, prejeli sveto obhajilo ali prisostvovali sveti maši in skupni molitvi, tudi preko različnih komunikacijskih sredstev.

Pozornost v nadaljevanju pisma sveti oče nameni tudi zapornikom, ki bodo odpustek lahko prejeli v zaporniških kapelah. Papež zapiše, naj se vsakič, ko bodo stopili skozi vrata svoje celice, z mislijo in molitvijo obrnejo k Očetu in jih povabi, naj ta drža zanje pomeni prehod skozi sveta vrata, saj Božje usmiljenje, ki zmore preoblikovati srca, more spremeniti tudi zapahe v izkušnjo svobode.



Sveti oče nato spomni na telesna in duhovna dela usmiljenja, ki naj bi jih v jubilejnem letu znova odkrili in živeli. Tudi preko teh bodo verniki lahko prejeli jubilejni odpustek. Frančišek ob tem poudari, da lahko odpustek naklonimo tudi rajnim – vernike vabi, naj se jih, tako kot pri sveti maši, spominjamo v molitvi, da bi jih usmiljeno Očetovo obličje osvobodilo vsakršnega ostanka krivde.

V nadaljevanju pisma pa sveti oče razmišlja o enem od velikih problemov današnjega časa, o spremenjenem odnosu do življenja. Kot piše, se je zaradi razširjene miselnosti izgubil potreben čut posameznika in družbe za sprejem novega življenja. Nekateri dramo splava živijo s površinsko zavestjo, skoraj nezavedajoč se velikega zla, ki ga tako dejanje prinaša, drugi pa menijo, da nimajo drugega izhoda. Pri tem se papež posebej spomni vseh žena, ki so se zatekle k splavu in omeni tudi svojo izkušnjo mnogih srečanj z njimi. Izpostavi, da je to, kar se je zgodilo, globoko nepravično. Vendar pa more le razumevanje dejanja v vsej njegovi resnici pomagati, da se ne izgubi upanja. »Komurkoli, ki se kesa, Božje odpuščanje ne more biti odklonjeno, še posebej kadar z iskrenim srcem pristopi k zakramentu spovedi, da bi dosegel spravo z Očetom.«

Zato se je papež Frančišek odločil v jubilejnem letu pooblastiti vse duhovnike, da podeljujejo odvezo za greh splava tistim, ki so ga povzročili in s skesanim srcem prosijo odpuščanja. Pri tem duhovnike vabi, naj se na to veliko nalogo pripravijo tako, da bodo znali s svojimi besedami sprejemati na pristen način. Obenem pa naj pomagajo k razumevanju storjenega greha ter usmerjanju resničnega spreobrnjenja, da bi spovedanci dosegli in sprejeli resnično in velikodušno odpuščanje Očeta, ki vse prenavlja s svojo prisotnostjo.

Vir: Radio Vatikan / M.M.Š.
Foto: splet