V Rimu so včeraj obhajali spominsko slovesnost ob 70. obletnici deportacije rimske judovske skupnosti. Nacisti so takrat v Rimu aretirali in v koncentracijsko taborišče Auschwitz odpeljali več kot tisoč judov, od katerih se jih je domov vrnilo le 16. Dogodek, ki ga pripravljata Skupnost sv. Egidija in Rimska judovska skupnost, so letos pripravili pod naslovom Ni prihodnosti brez spomina. Kot poroča Radio Vatikan, so ob koncu slovesnosti v sinagogi prebrali tudi pismo papeža Frančiška.

V njem je sveti oče vsej judovski skupnosti izrazil svojo povezanost, duhovno bližino in molitev. Poudaril je, da je ob tem, ko se spominjamo tragičnih ur 16. oktobra leta 1943, naša dolžnost, da imamo pred očmi usodo tistih, ki so bili izgnani; »da skušamo dojemati njihov strah, bolečino, obup, da jih ne bi pozabili; da bi jih ohranili žive, v svojem spominu in molitvi, skupaj z njihovimi družinami, sorodniki in prijatelji, ki so žalovali za njimi ter ostali prestrašeni ob nečloveških dejanjih, ki jih je zmožen narediti človek.«

Vendar pa, kot je poudaril papež, spominjati se nekega dogodka ne pomeni le to, da si nekaj prikličemo v spomin; »pomeni tudi in predvsem to, da si prizadevamo razumeti, kakšno je sporočilo, ki ga ima ta dogodek za nas danes, saj more tako spomin na preteklost poučevati sedanjost in postati luč, ki razsvetljuje pot prihodnosti.« Ob tem je papež Frančišek spomnil na blaženega Janeza Pavla II., ki je zapisal, da je spomin poklican, da opravi svojo vlogo »v procesu vzpostavitve takšne prihodnosti, v kateri nedopovedljiv zločin holokavsta ne bo več nikoli mogoč.« Prav tako je sveti oče izpostavil besede papeža Benedikta, ki je v koncentracijskem taborišču Auschwitz zatrdil, da »preteklost ni nikoli zgolj preteklost. Zadeva nas in nam kaže poti, po katerih ne smemo hoditi in tiste, po katerih moramo.«

Tako bi po mnenju papeža Frančiška včerajšnjo spominsko slovesnost lahko označili kot memoria futuri, poziv novim generacijam, da ne bi potlačile lastnega obstoja; da se ne bi pustili zavajati ideologijam, da nikoli ne bi opravičevali zla, ki ga srečujemo; da ne bi opustili drže proti antisemitizmu in nacizmu, ne glede na njun izvor. Sveti oče je še zaželel, da bi se iz »podobnih pobud mogle spletati in gojiti mreže prijateljstva in bratstva med judi in katoličani v našem ljubljenem Rimu.«

Svoje sporočilo je papež Frančišek sklenil z besedami, ki jih Gospod govori po preroku Jeremiju: »Vem za načrte, ki jih imam z vami: načrti blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje.« (Jer 29,11) Spomin na tragedije preteklosti naj za vse postane prizadevanje, da bi z vsemi svojimi močmi vstopali v prihodnost, ki jo Bog želi pripraviti in graditi za nas in z nami, je zaključil sveti oče.





Vir: Radio Vatikan
Foto: splet / Wikipedia