Leta 1979 je Poljak Janez Pavel II. kot prvi papež obiskal Auschwitz. 27 let kasneje mu je sledil Benedikt XVI. Po bavarskem papežu pa bo zdaj tradicijo, ki jo je pričel Janez Pavel II., nadaljeval tudi argentinski papež Frančišek. 29. julija letos bo voditelj katoliške Cerkve v okviru svetovnega dne mladih v Krakovu obiskal nekdanje nacistično koncentracijsko taborišče na Poljskem.



Z Janezom Pavlom II. je pred 37 leti, 7. junija 1979, prvič v zgodovini papež prestopil prag nekdanjega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau na Poljskem. »Kot papež obiska tu nisem mogel spustiti«, je dejal med spominskim bogoslužjem za vse žrtve vojne v taboriščnem odseku Birkenau popoldne, 7. junija 1979. Janez Pavel II. je v Auschwitz prišel kot romar, »da bi pokleknil na tej Golgoti našega časa, pred temi grobovi, ki so v veliki večini brez imen, kot velikanska grobnica neznanih vojakov«. Auschwitza pa ne gre zgolj obiskati, je takrat opozoril papež; nekdanje koncentracijsko taborišče nas spodbuja, da si postavljamo vprašanja o človeku: »Na tem kraju se moramo s strahom vprašati, kje ležijo meje sovraštva.«

Oltar, ob katerem je papež pred 37 leti obhajal bogoslužje, je bil postavljen v bližini kraja, kjer so zapisani smrti z vlakom prihajali v Birkenau. Večina izmed več kot milijona ljudi, pobitih v taborišču Birkenau, je bilo v smrt poslanih s t.i. »judovske zapornice«. Danes na vse žrtve spominja spomenik v bližini zapornice, na katerem so na 19 kamnitih ploščah zapisi v različnih jezikih, tudi v slovenščini. Leta 1979 je Janez Pavel II. tam položil venec in pokleknil pred ploščo z napisom v hebrejščini, kjer je molil za judovsko ljudstvo, »katerega sinovi in hčere naj bi bili tu v celoti izničeni«.

Kot krakovski nadškof je Karol Wojtyla pred tem že večkrat obiskal Auschwitz-Birkenau. »Znano je, da sem bil večkrat tu – o, kako pogosto! Pogosto sem vstopil v celico smrti Maksimilijana Kolbeja, pokleknil pred zidom smrti in se sprehodil med ruševinami krematorijev v taborišču Birkenau«, je papež dejal v nagovoru med bogoslužjem v nekdanjem koncentracijskem taborišču.

Benedikt XVI. je kot papež prag taborišča Auschwitz z znamenitim napisom »Delo osvobaja« (Arbeit macht frei) prestopil 28. maja 2006. Kot dolžnost do Boga in vseh žrtev je občutil, da pride na ta kraj, je poudaril v nagovoru v taborišču Birkenau, ki je okoli tri kilometre oddaljeno od Auschwitza. »To je bila in ostaja dolžnost resnice, pravice do tistih, ki so trpeli, dolžnost do Boga, da kot naslednik Janeza Pavla II. in kot sin nemškega naroda stojim tukaj.«



Svoj nagovor je tedanji papež povedal v italijanskem jeziku, v neposredni bližini ruševin krematorijev II, III, IV in V, v katerih pečeh je bila med leti 1943 in 1945 zažgana večina umorjenih, pa so mu prisluhnili nekdanji taboriščniki in judje z vsega sveta.

Kot Nemcu je bilo Benediktu XVI. »prav posebej težko pri srcu govoriti na tem kraju groze, kopičenju zločinov proti Bogu in človeštvu brez primere v zgodovini«. Za razliko od Janeza Pavla II. je Benedikt XVI. v svojem nagovoru vprašanje postavil tudi Bogu: »Zakaj si molčal? Kako si lahko vse to pretrpel?«

V baznem taborišču Auschwitz je voditelj katoliške Cerkve peš prehodil pot do t.i. »bloka smrti« in molil pred zidom, kjer je bilo ustreljenih na tisoče taboriščnikov. Tiho je molil tudi pred jetniško celico leta 1982 za svetnika razglašenega poljskega frančiškana Maksimilijana Kolbeja, ki je v Auscwitzu daroval svoje življenje za družinskega očeta.

Frančišek bo na pot svojih dveh predhodnikov stopil 29. julija letos v okviru svojega prvega obiska na Poljskem, kjer se bo udeležil 31. svetovnega dne mladih v Krakovu. V baznem taborišču Auschwitz naj bi sodeč po programu molil v jetniški celici p. Kolbeja, nato pa obiskal še Birkenau.



Po mnenju rimskega višjega rabina Riccarda Di Segnija je načrtovani papežev obisk pomembno znamenje. »To je samostojno, pomenljivo in primerno znamenje«, je Di Segni komentiral Frančiškove načrte. Vsekakor pa je veliko odvisno od papeževih besed in dejanj.

Po besedah jezuitskega patra Antonia Spadara, glavnega urednika jezuitske revije La Civilta Cattolica in papeževega zaupnika, je obisk Auschwitza za Frančiška »absolutna obveza«. Kaj bo sveti oče povedal v nagovoru, lahko sklepamo na podlagi patrovih izjav. Podobno kot Janez Pavel II. bo tudi Frančišek nagovoril »človeštvo«; nekaj takega je povedal že leta 2014 med obiskom v Jeruzalemu, ko se je ustavil v muzeju Yad Vashem: »Človek, kdo si? Ne prepoznam te več. Kakšnih grozot si sposoben?« P. Spadaro je nedavno spregovoril za katoliški spletni portal Crux.

Med prvim obiskom v rimski sinagogi v mesecu januarju je Frančišek opozoril, da bi moral Auschwitz ljudem vedno predstavljati pomembe nauk. V isti rimski sinagogi, ki jo je pred 30 leti Janez Pavel II. obiskl kot prvi papež, je izrekel pohvalo judovskim koreninam krščanstva in skupni prehojeni poti judov in kristjanov. Spomnil je na 1.024 rimskih judov, ki so bili oktobra 1943 odpeljani v Auschwitz. »Danes bi se jih rad spomnil na prav poseben način: njihovo trpljenje, njihovi strahovi in njihove solze nikoli ne smejo zaiti v pozabo.«

Vir: Kathpress
Foto: splet