Podnebna konferenca v Parizu je po letih usklajevanj in dveh tednih napornih zaključnih pogajanj le prinesla globalni podnebni dogovor. Gre za prvi sporazum, ki zavezuje tako razvite kot razvijajoče se države, namenjen pa je omejitvi dviga povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija. Sprejetje dogovora po svetu označujejo kot zgodovinski trenutek.



Z današnjim dogovorom je zaključen proces, ki je prek številnih usklajevanj na nižjih ravneh in svetovnih podnebnih konferenc v Koebenhavnu, Durbanu in Limi vendarle pripeljal do prvega univerzalnega sporazuma o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in krepitvi obrambe proti posledicam podnebnih sprememb.

Pariški podnebni sporazum napoveduje prehod v dobo brez fosilnih goriv, do njega pa je prišlo po podaljšku dvotedenskih pogajanj 195 držav in EU. Čeprav je še ob začetku konference besedilo osnutka sporazuma vsebovalo številne različice besedila in praznine, pa se je skozi naporna pogajanja vendarle počasi zarisovalo globalno soglasje o nujnosti resnično svetovnega odgovora na izzive podnebnih sprememb.

Pariška konferenca, ki bi se morala zaključiti včeraj, se je, kot je to običajno na tovrstnih diplomatskih dogodkih, nekoliko podaljšala. Podaljšek je tokrat vendarle pripeljal do pozitivnega razpleta, francoski zunanji minister Laurent Fabius pa je lahko kot predsedujoči konferenci z udarcem s kladivom zapečatil dolgoletna prizadevanja.

V letu, ki bo znova podrlo temperaturne rekorde, so se pogajalci dogovorili o zavezi k omejitvi dviga povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo, obenem pa sporazum države spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje.

Da bi ta cilj dosegli, naj bi globalni izpusti toplogrednih plinov dosegli vrh »kakor hitro je mogoče«. Neto ničelne izpuste - sporazum navaja razmerje med izpusti, za katere je odgovoren človek, in obsegom, ki ga vsrkajo ponori - naj bi dosegli v drugi polovici stoletja.

Cilj omejitve dviga globalne temperature naj bi države dosegle s predložitvijo svojih narodnih prispevkov, vključno z ukrepi za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Na pet let bo potekal pregled izpolnjevanja zastavljenih ciljev, države pa naj bi svoje ambicije sčasoma stopnjevale.

Prvi pregled globalnega napredka bo leta 2023, pregled izpolnjevanja narodnih ciljev pa leta 2025. Svoje predloge narodnih ciljev je že podalo 187 držav, veljati pa bodo začeli leta 2020. Leta 2018 bodo opravili pregled stanja, ko bodo države svoje ambicije lahko zaostrile.

Za zagotavljanje potrebne transparentnosti sporazum od držav terja redno poročanje tako o ukrepih za znižanje izpustov kot o dani oz. prejeti finančni podpori. Razvite države so v skladu s sporazumom dolžne zagotoviti finančno pomoč državam v razvoju pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in pri prilagajanju na posledice podnebnih sprememb. Države v razvoju lahko pri tem sodelujejo prostovoljno. V manj zavezujoči del dogovora je vključeno določilo, da bodo razvite države svojo pomoč krepile od 100 milijard dolarjev letno v letu 2020.

Sporazum bo veljati začel, ko ga bo sprejelo najmanj 55 držav, ki so skupaj odgovorne za najmanj 55 % globalnih izpustov toplogrednih plinov.

Vir: STA
Foto: splet