Vzrok za zaključek del je tesen urnik do vnovičnega odprtja svetišča po velikem požaru pred tremi leti, poroča avstrijski Kathpress. Od začetka februarja so pri izkopavanjih odkrili več dragocenih najdb, vključno s svinčenim sarkofagom iz 14. stoletja in deli starega kornega zastora, ki je bil uničen v 17. stoletju.

Notre Dame niso Pompeji: nadškofija potrebuje svojo stolnico, Pariz potrebuje Notre Dame in obiskovalci si jo želijo ogledati.

Izkopavanja bodo zaključili v petek, 25. marca, tudi če bodo medtem naleteli na še več odkritij. »Notre Dame niso Pompeji,« je dejal arhitekturni zgodovinar Mathieu Lours. »Nadškofija potrebuje svojo stolnico, Pariz potrebuje Notre Dame in obiskovalci si jo želijo ogledati.« Po mnenju izvedenca z univerze Paris-Cergy se je treba odločiti med uporabo in znanstvenimi odkritji.

Pod stolnico je zakopanih veliko stvari, je še pojasnil Lours. S prejšnjimi stavbami je trg pozidan že od galsko-rimskega obdobja. Po mnenju francoskega arhitekturnega zgodovinarja bi bilo »čudovito« izkopavati pod osrednjo ladjo: »Prejšnja stolnica je bila največja zgodnjekrščanska bazilika v Galiji,« toda: »Če bi želeli opraviti popolna izkopavanja, bi bilo vnovično odprtje stolnice Naše Gospe aprila 2024 nemogoče.« Vse izkope bi bilo treba opraviti pred obnovitvenimi deli zaradi velikih količin prahu, poleg tega pa požar večjega dela tal sploh ni poškodoval.