Nadaljevanje iz: Partizani 1942: Ena sama morija

Nekoliko daljše odlomke bom navedel zato, da vidimo, kdo je bil Edvard Kardelj, kdo partizani in kakšen NOB je to bil. Takšnih Kardeljevih pisem in konkretnih navodil je bilo izredno veliko. Zgodovinarji pa se obnašajo, kot da jih ne bi bilo, in pišejo nekakšne konstrukte o partizanih in NOB, ki jih nato prek Enciklopedije Slovenije, šolskih učbenikov in druge literature vsiljujejo Slovencem. Ni čudno, da imajo danes ti tako skrivenčeno podobo o našem medvojnem dogajanju.

Edvard Kardelj s predstavitve dr. Jožeta Možine na Dragi na Opčinah leta 2022.

Kardeljevo oštevanje in dajanje navodil o uničevanju

Poglejmo (Jesen 1942, str. 209–213): »Kar se akcij tiče, nimaš prav, ko govoriš, da niste uspeli zaradi 'raznih neprilik' /Ludvik Smrekar mu je pred tem poročal o napadu na postojanke vaških straž/. Po mojem prepričanju niste uspeli zaradi tega, ker se še niste vživeli v to, da se bo poslej pač treba boriti proti utrjenim postojankam bele garde. Naši partizani so navajeni na lahke zmage iz zased. Tega je pa sedaj v glavnem konec. Sedaj je treba proučiti vse možnosti, kako jih razbijati v njihovih utrjenih postojankah. /.../

Saj je vendar sramotno za nas, da cel bataljon obstane pred hišo, v kateri je morda 20-30 belogardistov, samo zato, ker imajo zaprta – polkna! Mi smo imeli n. pr. podatke, da so bili b. g. v Bizoviku v silni paniki. Če bi partizani napravili juriš, oziroma se dovolj približali Babnikovi hiši, bi lahko uničili vso bando, ki je bila vsa iz sebe od strahu. Treba je zavreči misel, da je dovolj, če nekomu zažgeš hišo! V vseh takih primerih se je pokazalo, da so (belogardisti) iz požara ušli z malenkostnimi izgubami. Samo direkten napad bo privedel do cilja. /.../ In končno: vse je odvisno od tega, da jih razbijemo sedaj, ko se še razvijajo, da jim že vnaprej ubijemo vso korajžo. Za vaš konec pa to še zlasti velja. Polje in Dobrunje (Bizovik) je sedaj najtrdnejša b. g. postojanka. Res je, da imajo v Polju dobre položaje. Toda v Bizoviku in Dobrunjah so njihovi položaji zanič in tu jih moramo uničiti. More pa se tudi v Polju še marsikaj napraviti. Mi bomo kasneje – kakor hitro se s P./etrom - Borisom Kidričem/ vrneva k Luki (Francu Leskošku/ – takoj ponovno poslali v vaš rajon eno ali dve brigadi. Za sedaj pa vodite boj proti b. g. vi sami, kolikor je največ v vaši moči, skupaj z vsemi četami, ki so, oziroma bodo na vašem področju. Predlagam predvsem naslednje konkretne ukrepe:

a) Poskušaj vreči manjše patrulje na ono stran Lj/ubljanice/ in eventuelno tudi žel/eznice/. Ni nujno, da patrulje ostanejo na oni strani čez dan, kot smo včasih mislili (četudi bi to bilo zelo dobro). Patrulje gredo lahko čez že v prvem večernem mraku. Obenem postavite čez noč zasede na vodi in na važnih točkah na oni strani, da krijejo umik našim patruljam, ki bi šle čez. Patrulje naj napravijo zasede na točkah, kjer se ponoči gibljejo b. g. patrulje in naj jih napadejo. Če bi se vam posrečil vsaj en tak napad in čim globlje na oni strani Ljublj., pa bi bil že velik rezultat in b. g. patrulj bi bilo tako manj.

b) Poizvedite prav natančne podatke o položajih, ki jih zavzema b. g. v Dobrunjah, Bizoviku itd. Izberite za vas najlažjo točko za napad in uničenje b. g. Do podrobnosti izdelajte načrt. Izkoristite mine, ki ste jih pobrali Nemcem. Organizirajte svojo razporeditev tako, da boste pri b. g. napravili čim večjo paniko. Itd. Skratka pripravite se tako, da boste v naprej lahko predvideli vse svoje postopke. Naredite si eventuelno tudi premične zaklone, ki jih partizani pomikajo pred seboj. Zavzemite njihove utrjene postojanke na vsak način. Videl boš, da bo to šlo laže, kakor sedaj misliš in ogromen bo rezultat: pri belogardističnih pokovcih bo nastal tak strah, da bo potem lahek posel z njimi. /.../«

Do nedavnega je pred osnovno šolo v Rogatcu stal ta spomenik komunističnemu velezločincu Edvardu Kardelju. Kljub dolgoletnim zahtevam je zdaj že nekdanji ravnatelj šole vztrajal pri indoktrinaciji šolarjev s podobo največjega zločinca v slovenski zgodovini. FOTO: Ivo Žajdela

»Nujno uničiti Polico«

»Nujno potrebno je čim prej uničiti Polico, to se pravi b. g. in italijansko posadko v vasi, ne vas samo. Pričnite z obkoljevalno taktiko. Ako boste dobili pomoč od ZDO /Zapadnodolenjskega odreda/ oz. če bo ostal pri vas bataljon UBTT /Udarni bataljon Toneta Tomšiča/, potem boste to nalogo lahko izvršili. Postavite zasede na vseh izhodih iz Police, na vseh zvezah z Grosupljem itd., skratka povsod, kjer hodijo b. g. in Italijani ven in noter! Vmes, po gozdovih napravite dobro observacijsko službo, da jim onemogočite prehode skozi gozdove. Držite zasede ponoči in podnevi! Napadajte vsako oboroženo patruljo ali kolono, bodisi da gre noter ali ven! Čim bolj jih vznemirjajte! Prepričan sem, da boste tako pokolebali njihovo moralo, da jim bo Police kmalu zadosti. /.../

Držite si odprt prehod na drugo stran Police? Dobro opazujte vse gibanje sovražnika na grosupeljski strani, vse njegove koncentracije itd., da bi vas sovražnik eventuelno ne iznenadil!«

Tudi v Velenju še vedno častijo Edvarda Kardelja, največjega zločinca v zgodovini Slovencev.

Edvard Kardelj o Slovencih, ki so se morali braniti: »To je banda«

»Na noben način ne dopustite b. g., da bi se sprehajala po vaseh! Če jim boste postavili zasede okoli Police, bo hitro konec njihovega sprehajanja. Glede oborožitve vem, da imaš težave. Toda podobno je povsod. Napadajte b. g. patrulje, pa boste dobili orožje. To je lahak posel, kakor hitro se boste otresli mnenja, da je b. g. tudi vojska. To je banda in z njo je posel lažji kot z Italijani. To imejte pred očmi. Sicer pa prilagamo naredbo NO (Notranjskemu odredu/, da vam pošlje en mitraljez. Za italijanski mitraljez pa si najdi municijo. Prenehajte šteti pri b. g. mitraljeze, češ 'bo še težko delo z njimi'. Prav gotovo bi vi brez vsake težave lahko tistih 60 b. g. na Troščinah do kraja uničili, če bi jih pravilno pričakali. Seveda, če pa pustite vsepovsod odprta vrata, potem se lahko sprehajajo in s svojimi mitraljezi vzbujajo drugim strah, sebi pa korajžo. Vzemite mitraljeze beli gardi!! To mora biti vaše geslo, ne pa da prosite druge odrede za mitraljeze, (čimprej) se spravite na svoje noge! /.../

Poskušajte osvoboditi naše ljudi, ki so zaprti v Polju. Morda bi šlo s kako zvijačo (preoblečeni v b. g. 'uniforme'?) Sploh se zavzemite z vso silo, da v Polju b. g. zadaste pošten udarec.«

Tako torej Edvard Kardelj, voditelj vsega pomembnega, kar se tiče komunistične revolucije v Sloveniji med drugo svetovno vojno in okupacijo dežele, 4. novembra 1942, potem ko ni bil zadovoljen s partizanskimi napadi na glavnega nasprotnika, na protirevolucijo. Postojanko vaške straže na Polici pri Grosupljem je najprej 19. oktobra 1942 napadla Gubčeva brigada, vendar je posadka napad odbila. Znova so jo v noči na 17. januar 1943 napadle enote 1. (dolenjske) operativne cone, vendar tudi takrat neuspešno. Vsi ti partizanski napadi, cela vrsta jih je bila takrat, so bili v vsem svojem bistvu zločini, saj so napadali in uničevali tiste, ki so se morali braniti pred njihovi prejšnjimi zločini.

Spomenik komunističnemu velezločincu Borisu Kidriču pred predsedniško palačo v Ljubljani. FOTO: Ivo Žajdela

Kardeljevo čiščenje tolp

4. novembra 1942 je Edvard Kardelj pisal tudi Karlu Poljanšku: »Rekvirirajte belogardistom.« Isti dan, 4. novembra 1942, je Kardelj javno, v Slovenskem poročevalcu, objavil nekakšna vojaška poročila Z naših bojišč, v katerih je med drugim pisal (Jesen 1942, str. 218–220): »30. X. 1942. Na vsem področju 'Ljubljanske pokrajine' opravljajo naše partizanske čete uspešno akcijo čiščenja belogardističnih tolp in razoroževanja vaških straž. V teku meseca oktobra je bilo očiščeno obsežno ozemlje ter ubitih, ujetih in aretiranih okoli 300 belogardistov oziroma članov 'vaške straže'. Justificirani so bili belogardistični kolovodje in agitatorji /.../. Zahodno-dolenjski odred: V začetku oktobra je manjši naš oddelek izvršil nekoliko napadov na belogardistične patrole na področju Bizovika, Dobrunj in Sp. Kašlja. Ubitih je bilo 11 belogardistov, 2 ujeta, zaplenjenega nekaj orožja in municije. /.../

Udarna brigada Matije Gubca: Deli naše brigade so sredi oktobra čistili področje med dolenjsko železnico in nemško mejo (vasi Polica, Brezovo, Dedni Dol, Blečji Vrh itd.). Razorožene so belogardistične 'vaške straže' v nekaj vaseh, aretiranih nekoliko belogardističnih kolovodij /.../ Na Polici smo bili prisiljeni zažgati tri gnezda belogardističnega odpora. Razen neznatnega odpora v Brezovem niso nikjer dajale vaške straže oboroženega odpora.

Udarna brigada Toneta Tomšiča: Oddelki naše brigade so 22. X. napadli belogardistična gnezda v Bizoviku in Dobrunjah. Zažgana so bila 3 gnezda belogardističnega odpora, pobitih okoli 30 belogardistov, a nekaj aretiranih in postavljenih pred partizansko sodišče. Zaplenjeno je bilo nekaj orožja.

Naš 1. bataljon je 25. X. ponoči zalotil v vasi Perovo pri Grosupljem sestanek vaške zaščite, ki ga je vodil kaplan iz Stare vasi. Aretirali smo kaplana in še enega znanega belogardističnega agitatorja, vsem ostalim pa smo razložili vlogo bele garde ter jih izpustili. Zaplenili smo ves material v belogardistični delavnici čevljev in nahrbtnikov.«

Omenjenega kaplana, Antona Hočevarja, ki so ga partizani ugrabili v Mali Stari vasi pri Grosupljem v noči na 26. oktober 1942, so še ta dan umorili v gozdu pri Lipoglavu (Palme mučeništva, Celje, 1995, str. 51).

Spomenik komunističnemu velezločincu Borisu Kidriču pred predsedniško palačo v Ljubljani. Včasih na to velesramoto zlije barvo krvi.

Komunistična »svetnika« Krištof in Peter

5. novembra je Edvard Kardelj poslal Francu Leskošku, sekretarju CK KPS, in Ivanu Mačku, komandantu glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, poročilo o položaju v Ljubljani, kjer se je ostro odzval na razmere (Jesen, 221–230): »Toda hudič je v tem, da je UBTT /Udarna brigada Toneta Tomšiča, op. I. Ž./ s svojim polomom ob Ljubljanici hudičevo ohrabrila belogardistične pokovce, ki navdajajo ljudi s takim strahom, da ga komaj premaguješ. Ne smete več dopustiti takih strahopetnih akcij, kakor je bila ta! /.../

Glede bele garde se v glavnem strinjam s Tvojim stališčem, vendar se te stvari ne smejo postaviti šablonsko. Treba je pač delati po konkretni situaciji. Sicer pa sedaj niti ni več vprašanje v tem. Gre za to, da bi naši partizani sploh prišli do b. g. V tem pogledu je neverjetna počasnost in pasivnost, medtem ko se b. g. postopno utrjuje. Midva s Petrom /Borisom Kidričem/ sva pisala Cirilu /Jožetu Moškriču/, Doretu /Edu Mihevcu/ in Jaku /Jaki Avšiču/ pisma, v katerih jih opozarjava na te stvari. Kopije pošiljam vama. Prav tako je Peter napisal priloženo okrožnico za brigade in odrede in vam jo pošiljam, da jo razmnožita in razpošljeta. Sedaj je glavno vprašanje, pripraviti našo vojsko do nove taktike, do jurišanja na utrjene pozicije. Letak, o katerem pišeš, bom napisal jaz in Ti ga pošljem prihodnje dni /gre za poziv »zavedenim in prisilno mobiliziranim«/. Sicer je pa naše stališče itak že pojasnjeno v proglasu /proglas IOOF 27. 8. 1942 /./ /.../

V okolici se utrjuje b. g. OS /obveščevalna služba/ nas obvešča, da na široko mobilizirajo b. g. za belogardistično ofenzivo na polhograjski sektor, vse od Ljubljane do Vrhnike. Torej na celi črti. Mobilizirajo vsake sorte pokovce. Treba je naše partizane naučiti prezirati b. g. kot vojsko. Zares je sramota imeti te smrkovce za vojake.«

Kidričeva strategija za uničevanje Slovencev

5. novembra 1942 je Boris Kidrič v Delu objavil članek Poslednji korak bele garde, v katerem je med drugim zapisal (Jesen, 259–260): »Medtem ko je petokoloncem drugod v Jugoslaviji uspelo zanetiti državljanske vojne že v zgodnjih razdobljih osvobodilnega gibanja, se je slovenski beli gardi posrečilo tako najhujše izdajstvo šele tedaj, ko prehaja slovensko osvobodilno gibanje z vsem svetovnim razvojem vred v svojo odločilno fazo.

Naštete tri posebnosti v razvoju bele garde so nedvomno beli gardi v škodo in Osvobodilni fronti v korist. V bistvu so rezultat pravilne politike Osvobodilne fronte v splošnem, naše partije pa še prav posebej. Pravilna politika OF in KPS je namreč belo gardo prisilila, da je svoj poslednji, zgodovinsko seveda neogibni korak, napravila šele v okoliščinah, ki so zanjo najneugodnejše, čeprav so hkrati za slovenski narod najtrše. /.../

Ko organiziramo politični boj za srednje sloje, moramo hkrati napovedati oboroženim belogardističnim tolpam in njihovim organizatorjem neizprosen oborožen boj – preračunan na njihovo fizično uničevanje. Mnenje, da se je proti državljanski vojni mogoče boriti zgolj z agitacijo in propagando, je napačno v svojih temeljih, ker ne upošteva družbenih korenin, iz katerih poganja izdajstvo nad narodom. Danes, ko je bela garda naperila puške proti slovenskemu narodu /bistveno je, da so bili komunisti tisti, ki so naperili puške proti »slovenskemu narodu«, kaj »naperili«, že več kot eno leto so sistematično ubijali Slovence, op. I. Ž./, je treba njene tolpe trebiti s puško. Taka je njena prva zapoved aktualnega boja proti državljanski vojni. Druga zapoved, s prvo kar najbolj logično povezana, pa se glasi: ni dovolj, če uničimo samo belogardistične vojake državljanske vojne; hkrati z uničevanjem bratomorilskih tolp je nujno potrebno uničiti organizatorje bratomorilske vojne.« Res peklenska »logika«: najprej so Kidričevi komunisti z ubijanjem povzročili samoobrambno reakcijo ter s tem »državljansko vojno«, to pa naj bi nato preprečevali (?!) in uničevali z orožjem.

Prvaki Socialnih demokratov se še danes klanjajo pred spomenikom komunističnemu velezločincu Borisu Kidriču v Ljubljani. Naj se ve, dediči koga so.

Šlo je za zločinsko napadanje komunistov, ne pa za državljansko vojno

Seveda leta 1942 ni šlo za državljansko vojno, saj smo imeli v Sloveniji takrat tri strani, komuniste, ki so ubijali Slovence, Slovence, ki so se pred to morijo morali braniti, ter okupatorja, ki je zasledoval svoj interes in nacionalnim branilcem ne bi dovolil nobene avtonomije. To seveda nikakor ni državljanska vojna, ampak zločinsko napadanje in uničevanje komunistov proti z okupatorjem okupiranim Slovencem.

Kardelj, OF, revolucija

6. novembra je tudi vrhovni plenum OF izdal razglas Slovencem (osnutek je sestavil Edvard Kardelj), ki ga je objavil v posebni številki komunističnega glasila Slovenski poročevalec. Za državljansko vojno je obdolžil kar okupatorja (Jesen, 232–235): »Zato je v razdobju, ki po­staja odločilno za bodočnost Slovencev, okupator posegel po novem sredstvu: po državljanski vojni med Slovenci samimi. /.../ Hkrati poudarja plenum SNOO naslednje: Če hočemo zares preprečiti razmah državljanske vojne med Slovenci, tedaj je treba Kajna, ki je dvignil roko proti svojemu bratu, Efijalta, ki se je ves prodal našim narodnim sovražnikom, notranjega sovražnika, ki uspeva zgolj s pomočjo in v korist oku­patorja – pravočasna uničiti.

Izdajalski zaroti bele garde proti slovenskemu narodu, njegovemu obstoju in njegovi svobodni bodočnosti je treba napovedati nepomirljivo politično in vojaško ofenzivo slovenskega naroda.« Ta Kardeljev »apel« je lep primer uporabe vznesenih besed in besednih zvez, ki so vse po vrsti temeljile na sprevračanju pojmov. Najprej je vodja komunistov za državljansko vojno okrivil okupatorje in »Kajna«, nato je govorili o preprečitvi državljanske vojne, to pa naj bi preprečili z uniče­njem »notranjega sovražnika«. Navedena navodila kažejo, kako veliko je partizanskemu in komunističnemu vodstvu pomenil boj proti protirevoluciji. Vsi vemo, če uporabil Kardeljeve pojme: Kajn in Efijalt so bili takrat komunisti, ki so s svojim nepopisnim nasiljem in pokvarjenostjo povzročali to, kar Kardelj sprenevedavo imenuje za »državljansko vojno«.

Spomenik največjemu zločincu v zgodovini Slovencev Edvardu Kardelju v Ljubljani. FOTO: Ivo Žajdela

Kardelj, Tito, Kominterna

6. in 12. novembra 1942 je Kardelj napisal poročilo Josipu Brozu - Titu in Kominterni: »Borbe v oktobru se vrše predvsem proti beli gardi. Razorožena cela vrsta vasi, ki so jih belogardisti na silo oborožili v Suhi krajini in na Dolenjskem.«

7. novembra 1942 je partizansko glavno poveljstvo izdalo dnevno povelje, v katerem so med drugim zapisali (Jesen 1942, str. 250–251): »Bili smo, bijemo in bili bomo preklete belogardistične izdajalce. Podeseterili in postoterili bomo svoje napore. Iztrebili bomo zavrženo belogardistično svojat s slovenskih tal, /.../ Živel genialni vodja narodov in vsega naprednega človeštva, veliki strateg narodnega in človečanskega osvobodilnega boja, naš ljubljeni tovariš Stalin.«

Nadaljevanje v osmem delu: Partizani 1942: Za partizani opustošenje