V Sokolskem domu je na ogled tudi razstava Škofjeloški pasijon v klekljani čipki, ki z mojstrskim povezovanjem dveh enot nesnovne kulturne dediščine Škofjeloškega predstavlja spomenik tamkajšnje človeške ustvarjalnosti in živosti prenašanja izročila.

Zbornik je predstavila predsednica Muzejskega društva Škofja Loka Helena Janežič. FOTO: Tatjana Splichal

Številka obletnic

Že 21. zbornik Pasijonskih doneskov je predstavila predsednica Muzejskega društva Škofja Loka Helena Janežič, ki je povedala, da je to številka obletnic, saj letos mineva 350 let od rojstva p. Romualda, 300 let od redakcije rokopisa Škofjeloškega pasijona, 90 let od prve novodobne uprizoritve Škofjeloškega pasijona na pobudo dr. Tineta Debeljaka in tudi 90 let, odkar je prav on škofjeloško spokorno procesijo poimenoval Škofjeloški pasijon, ter 10 let, odkar je bil Škofjeloški pasijon vpisan na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Škofjeloški pasijon je bil 1. decembra 2016 na 11. zasedanju Unescovega odbora medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine, ki je potekalo v etiopski prestolnici Adis Abebi, kot prva slovenska enota vpisan na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Na naslovnici tokratne izdaje na to spominja koptski križ, ki so ga slovenski delegati takrat prinesli iz romarskega središča Lalibela v Etiopiji in ga hrani kapucinski samostan v Škofji Loki. FOTO: Tatjana Splichal

Že prek 360 prispevkov

Šestčlanski uredniški odbor v sestavi Alojzij Pavel Florjančič, Helena Janežič, urednica, Blaž Karlin, mag. Hiacinta Klemenčič, dr. Matija Ogrin in mag. Andreja Ravnihar Megušar je poskrbel za zanimive vsebine 21. zbornika, razdeljene v tri sklope. 

Magda Miklavčič Pintarič, Ferdinand Šerbelj in Helena Janežič. FOTO: Tatjana Splichal

»Pasijonske podobe in besede« z objavo ohranjenih delov pesnitve Sveti križev pot Stanka Vuka in prispevkom Alojzija Pavla Florjančiča o uprizoritvah pasijona v letih 1936 in 1937 ter pasijonskih risbah slikarja Franceta Koširja. »Pasijonski doneski« prinašajo prispevke dr. Matija Ogrina, dr. Ferdinanda Šerbelja, dr. Tineta Debeljaka in dr. Andraža Arka. Enajst prispevkov desetih avtorjev v tretjem, najobsežnejšem delu zbornika »Pasijonski razgledi« pa prinaša zapise o živosti in življenju pasijona v preteklem letu. 

Umetnostni zgodovinar Ferdinand Šerbelj je ob križevem potu Janeza Potočnika (15. 6. 1749–9. 2. 1834), ki se nahaja v samostanu loških kapucinov, predstavil zgodovino in posebnosti sklepa Jezusovega trpljenja, kakor se je skozi stoletja izoblikovalo v simbolno, ikonografsko in pomensko bogate prizore štirinajstih postaj. FOTO: Tatjana Splichal

Pasijonsko kondicijo so ohranjali z Dnevi Škofjeloškega pasijona 2025, več pasijonskimi večeri, pasijonskim romanjem, Pasijonkami, mednarodnim povezovanjem v okviru gibanja Pasijonski veter (projekt Onkraj bodeče žice) in združenja Europassion (letno srečanje so lani gostili Lužiški Serbi), obiska redovnic pasijonistk v Stari Loki, poročila o hvarski velikočetrtkovi procesiji …

V Sokolskem domu je na ogled razstava Škofjeloški pasijon v klekljani čipki, ki povezuje dve nesnovni kulturni dediščini Škofjeloškega z Unescovega reprezentativnega seznama dediščine človeštva. (Gospodova večerja, vzorec: Vida Kejžar, čipka: Jana Šubic, ročno klekljana čipka, 41×60 cm, bombažni sukanec št. 40, 2025.) FOTO: Tatjana Splichal 

Daritev, ki povezuje ljudi, kraje, čase

Seveda so v zbornik zajete tudi priprave na letošnje uprizoritve pod režiserskim vodstvom Marcela Brule – tako v fotografijah kot v sklepnem prispevku Neže Klemenčič, ki ugotavlja, da je Škofjeloški pasijon daritev mnogih, ki povezuje ljudi, kraje in čase.

Iz Pasijonskih doneskov, ki z več kot 360 prispevki obsegajo že več kot 4000 strani gradiva, je črpal tudi režiser letošnje uprizoritve Marcelo Brula. FOTO: Tatjana Splichal

Po predstavitvi zbornika je priznani umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj ob križevem potu Janeza Potočnika, ki se nahaja v samostanu loških kapucinov, predstavil zgodovino in posebnosti sklepnega dela Jezusovega trpljenja, kakor se je skozi stoletja izoblikovalo v simbolno, ikonografsko in pomensko bogate prizore štirinajstih postaj.

Križev pot Janeza Potočnika (15. 6. 1749–9. 2. 1834), ki se nahaja v samostanu loških kapucinov, 4. postaja, Jezus sreča svojo mater. FOTO: Tatjana Splichal

1/12