Kot vedno ni manjkalo dobre družbe, lepih razgledov, toplega sonca in seveda pogovorov z duhovnikom Simonom Potnikom, ki je odprl za vsakogar zanimive teme. Letošnje leto je posvečeno evharistiji, kjer je poudarek na poglobitvi vere, sodelovanju pri sveti maši ter češčenju Najsvetejšega. Zato so bile tudi vsebine globoke.

FOTO: Jasmina Lenart Detela

Voditelj o vsebini

»Glede na to, da je bilo v Strunjanu spokojno vzdušje in tudi udeleženci z vseh vetrov, smo si lahko privoščili zajemati vsebino malo globlje. RadŽivim ponuja mir, sproščenost in družabnost,« je povedal Simon Potnik. Kot poudarja, je bil princip tokratnega druženja vstopiti v bistvo krščanske vere, torej evharistijo, a ne z našimi očmi, ampak z Božjim namenom. »Zato smo poskušali gledati mašo kot takšno, kakršno si je Bog zamislil, ne takšno, kot bi jo radi imeli mi. In tu pride kelih trpljenja in kelih odrešitve. Skozi pashalno večerjo, skozi judovski pogled, skozi zgodovino odrešenja do oltarja …

FOTO: Jasmina Lenart Detela

Potovali smo z emavškima učencema proč (od Jezusa). Še vedno nosita v sebi to vsebino, a se oddaljujeta. Če bi Jezusa ne srečala, bi ta vsebina sčasoma zbledela, bila bi samo medel spomin, da sta bila nekoč njegova učenca. Tako pa se vrneta nazaj v bistvo svoje vere, jo poživita. To je tudi klic za nas, ko živimo tako raztreseno in odhajamo, smo le še medel spomin. Kolikokrat nam kdo reče, saj včasih smo še hodili k sveti maši, včasih smo še molili. To je ta pot v Emavs, ki se oddaljuje. Če dopustim, da me Gospod na tej poti nagovori, pa se zgodi 'poživitveni odmerek'. Potem se zavedamo svoje ranjenosti, svoje krhkosti, kar sveta maša (spet) je. Bog je daroval svojega sina, da se nihče od nas ne bi pogubil. Ta kelih trpljenja se ne skrije, pomete pod preprogo, ampak Gospod vzame to na križ in nas s tem odreši. Sveta maša je torej soočenje z bridkostmi, poživljanje realnosti in doživetje odrešenja,« razlaga duhovnik.

Vtisi udeležencev

Da so bili dnevi v družbi dveh duhovnikov (dva dni je bil prisoten tudi duhovnik Damjan Mlinarič) pravi blagoslov, sta povedala Vikica in Drago Vrabič iz Vinske Gore. V Strunjanu je poletje pred vrati. Toplo sonce in šum morja so nas razvajali vse štiri dni. V posebej lepem spominu so jima ostali večeri pri križu, slavilni večer in bogate kateheze. »Slišali smo o bistvu evharistije, o tem, da nas Bog ljubi takšne, kot smo, z vsemi slabostmi in napakami,« sta povedala. Ocenjujeta, da RadŽivim prinaša odmik od vsakdanjosti v vseh pogledih. Lahko smo se udeležili pohodov, si ogledali Evfrazijevo baziliko v Poreču, se kopali, spoznali nove ljudi, se ob zabavnih družabnih igrah veliko smejali ... Zahvaljujeta se zavzeti ekipi, ki z veliko truda vse pripravi. »Bog daj, bi bil Pastir še naprej luč in zgled pravega krščanskega občestva,« sta še dodala zakonca.

FOTO: Jasmina Lenart Detela

Stanko Vratuša iz Zreč je sodeloval že tretjič. Ponavadi je prišel z ženo, a ker pričakujejo vnuka, je tokrat ostala doma. »Zelo rad prihajam v Strunjan. Privablja me Marijina cerkev in seveda vse kateheze. Vem, da je duhovnika Simona Bog poslal med nas, da nam oznanja besedo njega, ki nas odrešuje. Vesel sem tudi vseh prijateljev, da se srečamo, objamemo, si zaupamo kakšno stisko in pomagamo drug drugemu. Ta RadŽivim je vrhunec mojega leta in ga priporočam tudi drugim,« pravi Stanko in poudari, da ga je najbolj nagovorila zgodba o učencih iz Emavsa: »Tudi sam vidim, da sem še vedno učenec na poti in se še moram iskati in utrjevati svojo pot.«

Tudi Cvetka Vocovnik iz Slovenj Gradca je sodelovala že tretjič. Pritegneta jo mir in prijateljstvo. Z nami je podelila, da v Strunjanu, obdanem z mirom morja in narave, ponovno čuti, kako se srce umiri. »Med ljudmi, polnimi ljubezni do Boga, najde duša prostor za tišino, hvaležnost in notranji mir. Ta oddih ni le počitek za telo, ampak tudi nežen dotik za dušo,« sklene Cvetka.