Koprski škof pismo začne z mislijo, da kristjani izginjamo. »Občutek imamo, da nam vse polzi iz rok – rojstva, krsti, cerkvene poroke, obiski nedeljskih maš in posledično župnije. Kaj zdaj? Kje je rešitev? Kje je cilj?« se sprašuje in nadaljuje: »Če sem čisto iskren, tudi sam iščem.« Ne ve, kam nas nese »cerkvena barka«, ve pa, da smo izgubili »že veliko prtljage dosedanjosti in ustaljenosti«. Čas nepovratno odnaša tradicijo, varnost, množičnost in vplivnost, pravi in opomni, da ne moremo ostati na istem mestu, saj v stalnosti ni razvoja.

Pismo v celoti lahko preberete TUKAJ.

V nadaljevanju župljane poziva, naj pri izbiri novih članov in članic župnijskih pastoralnih in gospodarskih svetov upoštevajo, »da mora biti njihova pomembna lastnost bližina z Jezusom. To je nujno. Jezus je s svojo bližino in delovanjem korenito spremenil miselnost učencev.« Pri kandidatih za člane ŽPS oz. ŽGS torej »ne glejmo samo na izobrazbo ali sposobnosti za analizo posameznih vprašanj, ampak bodimo pozorni tudi, kako kandidati živijo svojo vero. Potrebujemo ljudi, ki znajo tudi ob nasprotovanjih in neuspehih ohraniti notranji mir in dostojanstvo. S tem nam pomagajo, da tudi nam neuspehi in pretresi ne ukradejo notranjega miru in bližine z Jezusom. Potrebujemo ljudi, ki prinašajo upanje, izvirajoče iz vere v Boga in iz tesne osebne bližine z njim, saj brez bližine ne bomo obstali.«

Dodaja še, da smo kristjani radi politično korektni, Jezus pa posvetne korektnosti ne dovoljuje: »Na koncu velja samo 'da' dobremu in 'ne' zlu (prim. Mt 5,17-37),« sklene. »Spreobrniti se med potovanjem pomeni odkriti, kdo v resnici sem. Mojzes je potreboval štirideset let, Jezusovi učenci tri leta, mi pa …« izzove vernike koprske škofije in spodbudi: »Postni čas vsakomur daje priložnost za zapuščanja starega človeka v sebi, da bi našel novega.«