Zapri
Iskanje

Pastirsko pismo slovenskih škofov za postni čas 2005

Objava: 27. 01. 2005 / 09:59
Oznake: Družba
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:09
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Pastirsko pismo slovenskih škofov za postni čas 2005

K bolj dejavnemu vključevanju vseh kristjanov v življenje Cerkve ne sili le pomanjkanje duhovniških poklicev, temveč spada to k poslanstvu, ki izvira iz zakramenta sv. krsta.
Pastirsko pismo slovenskih škofov za postni čas 2005

Laiki v cerkvi in družbi

Kristjani - ljudstvo blagrov
(4. navadna nedelja, 30. januarja 2005)
Dragi bratje in sestre!

V letošnjem pastirskem pismu vas želimo škofje spodbuditi k zavestnemu in zavzetemu življenju v skladu s poklicanostjo in darovi, ki jih prejemate od Boga, da bi bili po njih prepoznavni in dejavni v občestvu Cerkve in svetu. Koncilski očetje so v dogmatični konstituciji o Cerkvi zapisali, da pod imenom laiki »razumemo vse vernike, razen udov svetega reda in redovniškega stanu, to se pravi vernike, ki so bili s krstom včlenjeni v Kristusa in s tem uvrščeni v Božje ljudstvo« (C 31). Biti kristjan je poklic, saj Jezus Kristus vsakega kristjana kliče, naj hodi za njim po poti, ki mu jo je namenil. Zato moramo vsi, ne samo duhovniki in redovniki, odgovoriti na klic in odkrivati svoje mesto v Cerkvi in družbi. Vemo, da nekateri od vas že zavzeto sodelujete v župnijah, po škofijah in v Cerkvi na Slovenskem. Zavedamo se, da bi brez vašega deleža bila naša cerkvena občestva zelo obubožana. Za vse vaše delo se vam iskreno zahvaljujemo. Veliko pa vas je tudi takih, ki še iščete svoje mesto ali mislite, da nimate dovolj sposobnosti, in takih, ki bi želeli ostati v ozadju. To, da je porasla samozavest laikov, pripisuje 2. vatikanski cerkveni zbor očitnemu delovanju Svetega Duha. Če je torej prišla ura laikov, moramo priznati, da še nismo uresničili vseh smernic koncila. Prav zato je tudi plenarni zbor Cerkve na Slovenskem poudaril pomembno vlogo laikov. Letošnje pastoralno leto je posvečeno poslanstvu laikov v Cerkvi in družbi.

K bolj dejavnemu vključevanju vseh kristjanov v življenje Cerkve ne sili le pomanjkanje duhovniških poklicev, temveč spada to k poslanstvu, ki izvira iz zakramenta sv. krsta. »V cerkvenih skupnostih je dejavnost laikov tako nujna, da brez nje tudi apostolat pastirjev Cerkve večidel ne more imeti pravega uspeha« (LA 10). Pomembno je tudi, kakšno predstavo imamo o Cerkvi: ali je to Cerkev »na dveh bregovih«, kjer je med vodstvenimi službami v Cerkvi in med verniki prepad, ali pa je to ena Cerkev, katero vsi krščeni z ljubeznijo in odgovornostjo gradimo v skladu s sposobnostmi in darovi, ki smo jih prejeli. Vedno bolj nam mora prihajati v zavest, da Cerkev ni ustanova, na katero gledam z neke varne razdalje, temveč da je naše življenjsko okolje, v katerem smo in ga sooblikujemo. Kristjan je človek, ki čuti z župnijo in vesoljno Cerkvijo, jo sprejema kot svojo družino in kot njen ud deli z njo vse njeno veselje in skrbi.

Laiki in evharistija

Obhajanje evharistije, udeležba pri mašni daritvi, je za kristjana najbolj osrečujoče dejanje in življenjskega pomena. Kristjani so soudeleženci pri evharistični mizi, pri kateri se jim daje v hrano sam Odrešenik, Jezus Kristus. Zato je kristjan v prvi vrsti »evharističen človek«. Središče Cerkve je evharistija. Cerkev raste iz evharistije in Cerkev je tam, kjer se kristjani zbirajo okrog oltarne mize in obhajajo mašno daritev. Na ta središčni pomen evharistije želi spomniti papež Janez Pavel II. ob letošnjem letu evharistije. Že prvi kristjani so poudarjali, da brez udeležbe pri sveti maši ne morejo živeti. Njihovo prepoznavno znamenje je bilo, poleg molitve in bratske skupnosti, skupno »lomljenje kruha« (prim. Apd 2,42). Tudi mi pridemo do istega spoznanja, če vzamemo mašo v vsej njeni globini. Prepričani smo, da pomanjkanju krščanske prepoznavnosti botruje tudi preveč površna udeležba pri »svetih skrivnostih«, zanemarjanje skupne udeležbe pri nedeljski sveti maši, lahkomiselno opuščanje ali nepripravljenost na prejem svetega obhajila, opuščanje zahvaljevanja ter češčenja svetega Rešnjega telesa. Vstali Kristus, ki se nam daje v hrano, nas pošilja v svet kot svoje priče in nam daje tudi moč za izvrševanje našega poslanstva.

Prav dejavno sodelovanje in oblikovanje evharistične daritve naj bi bilo za verne kristjane posebna skrb in naloga. Koncilska prenova bogoslužja je na široko odprla vrata vsem vernikom: naj bo to sodelovanje z glasno molitvijo, odgovori, izražanjem prošenj za vse potrebe in ljudskim petjem, kakor tudi po njihovih predstavnikih z branjem, uvajanjem in razlago, strežbo pri oltarju, zborovskim petjem, delitvijo obhajila itd. Marsikaj od tega smo že vpeljali, toda premalo smo se potrudili za zadostno in temeljito razlago ter pripravo bogoslužja. Prav tako bomo morali poskrbeti, da bodo naši bolni in ostareli bratje in sestre ter tisti, ki jim strežejo in se ne morejo udeležiti nedeljske svete maše, prejeli »kruh močnih« in »zdravilo nesmrtnosti« z evharistične mize tudi po izrednih delivcih sv. obhajila. Tako bodo tudi ti učinkovito povezani z župnijskim oltarnim občestvom.

Laiki in njihova dejavnost pri župnijskem življenju

Vsi verniki čutimo odgovornost za Cerkev in za svojo župnijo. Škofje se želimo zahvaliti vsem, ki zavzeto delujete v različnih svetih in drugih ustanovah ter službah v župniji, dekaniji ali škofiji. Vaša ljubezen do Cerkve vas spodbuja, da v tem služenju vztrajate in se zanj usposabljate. Letos februarja bodo volitve v župnijske pastoralne in gospodarske svete. Vsi verniki pokažite svoj odgovorni odnos do pastoralnega in gospodarskega sveta s tem, da predlagate primerne predstavnike, izvoljeni pa s tem, da to zaupanje sprejmete in ga v skladu s svojimi sposobnostmi vestno izvršujete. S tem ko ste oddali svoj glas, vaša naloga ni prenehala. Lepo ste povabljeni, da s predstavniki naprej sodelujete in sooblikujete župnijsko življenje. Med temi predstavniki naj ne manjka mladih in v prihodnost zazrtih kristjanov. V župniji je veliko dejavnosti, ki bodo ostale neuresničene ali slabo opravljene brez pastoralnih sodelavcev. In to ne zgolj zaradi pomanjkanja duhovnikov, temveč večkrat tudi zaradi premalo odločnega vključevanja vernikov v župnijsko življenje ali pa premalo prebujenega čuta odgovornosti s strani vernikov.

Laiki in karitativna dejavnost

Dragi verniki, z veseljem ugotavljamo, da se solidarnostni čut in dobrodelnost po naših župnijah in v Cerkvi na Slovenskem vedno bolj uveljavljata, prihajata v našo zavest in sprejemata organizirane oblike pomoči potrebnim gmotnih in duhovnih dobrin. To nas opogumlja, da vas povabimo k še večji zavzetosti in iznajdljivosti, saj je pomoči potrebnih vedno več. Tukaj še posebej povabimo tiste, ki jih Jezus kliče v službo stalnega diakonata, naj pogumno odgovorijo na ta klic. Pojavljajo se vedno nove oblike revščine, kristjani jih moramo odkriti in nanje odgovoriti. Nujno potrebna je organizirana dobrodelnost pa tudi pozornost vsakega kristjana, da odkrije stisko prezrtih in skritih ljudi ter se jim osebno posveti. Pri vsej karitativni dejavnosti pa moramo paziti na rahločuten odnos do potrebnih, da ne bi še bolj ranili njihovega že tako načetega dostojanstva.

Dragi verniki, vi ste izvoljen rod, svet narod, pa tudi »ljudstvo blagrov«. Da bi mogli blagre, o katerih govori današnji evangeljski odlomek, uresničiti v sebi in sredi vašega življenjskega okolja, kličemo na vas Božji blagoslov.

Vaši škofje:

msgr. dr. Franc Kramberger, mariborski škof in predsednik SŠK, msgr. mag. Alojz Uran, ljubljanski nadškof in metropolit, msgr. mag. Metod Pirih, koprski škof, msgr. dr. Jožef Smej, mariborski pomožni škof, msgr. Andrej Glavan, ljubljanski pomožni škof, msgr. dr. Anton Stres, mariborski pomožni škof in msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski pomožni škof
Nalaganje
Nazaj na vrh