Laiki v cerkvi in družbi

II. del:
»Vi ste luč sveta!« (Mt 5,14)
(5. navadna nedelja, 6. februarja 2005)

Dragi bratje in sestre!

V prvem delu pastirskega pisma smo vam spregovorili o nekaterih vaših vlogah v Cerkvi. Danes pa bomo razmišljali o vaših nalogah v družbi.
Kristjani živijo svojo vero sredi sveta. Sami doživljate, kako težko je usklajevati svoje krščansko življenje z zahtevami in merili k svetnim dobrinam usmerjene družbe. Mnogi pri tem usklajevanju naletite na nemajhne ovire, mnogi pa se na žalost prilagodijo vsiljenim merilom tako, da živijo nekakšno »dvojno« življenje, pri čemer verske vrednote ohranijo za svoje privatno življenje, v javnosti pa se ravnajo po »merilih tega sveta«. Bratje in sestre, mi smo poklicani, da sami postanemo živo in razpoznavno znamenje Božje navzočnosti v današnjem svetu.

Resničen je pregovor: »Jezus nima drugih rok razen naših, da bi delil svoje dobrine; nima drugih nog razen naših, da bi prišel do vseh potrebnih; nima drugih ljudi kakor nas, da bi oznanil veselo novico o odrešenju v današnjem svetu.« Vi, krščanski laiki, imate pomembno poslanstvo. Današnjo družbo in življenjsko okolje morate prekvasiti z evangeljskim duhom. Drugi vatikanski cerkveni zbor opredeli vlogo laikov v svetu takole: »Laiki so poklicani predvsem k temu, da po njih postaja Cerkev pričujoča in dejavna na tistih krajih in v tistih okoliščinah, kjer more Cerkev samo po njih postati sol zemlje« (C 33,2). Dragi kristjani, Jezus se z vsem zaupanjem ozira na vas, ko želi posredovati evangeljske vrednote današnjemu človeštvu. Ko vas imenuje »sol zemlje« in »luč sveta«, vas kliče za apostole vašega življenjskega in delovnega okolja. Po vas sega Cerkev na širna področja današnjega sveta. Svet vas potrebuje, ker potrebuje Kristusa.

Oseba: izhodišče krščanskega dostojanstva

Pri oblikovanju družbenega življenja je potrebno izhajati iz družbenega nauka Cerkve, katerega moremo uresničevati samo s služenjem, ki v središče postavlja človekovo osebo in njeno nedotakljivost. Papež Janez Pavel II. v spodbudi o krščanskih laikih poudarja, da »je apostolska dejavnost krščanskih laikov v svetu vedno in neločljivo hkrati služba človeku v njegovi edinstvenosti in neponovljivosti in služba vsem ljudem« (40). V vas in po vas naj bi bil presežen razkol med evangelijem in življenjem, kar naj bi ustvarjalo življenjsko zvezo med Božjim in človeškim, med zemeljskim in nebeškim.

Družina: temeljna vrednota kristjanovega življenja

Dragi bratje in sestre, takšno soglasje in sožitje mora kristjan živeti v zakonu in družini. Zavedamo se, pred kakšne preizkušnje je postavljena danes krščanska zakonska zveza in družina. Vemo, da jima današnje razpoloženje v družbi ni naklonjeno ter da ju načenjajo notranji razdori, pomanjkanje dialoga, sporazumevanja med zakonci ter med starši in otroki. Toda vse to nas ne more odvrniti od prepričanja, da sta zakon in družina tako neprecenljivi vrednoti, da ju moramo rešiti in jima vrniti prvobitno vrednost in dostojanstvo. Vemo tudi, da je nemogoče v polnosti živeti ti dve vrednoti brez utemeljitve na evangeliju in brez Božje milosti. Tukaj krščanski laiki izvršujejo njim lastno poslanstvo. In prav družine, ki so »domača Cerkev«, bodo mogle postajati prostor, kjer se oblikujejo zrele osebnosti in odgovorna družbena bitja. Tako je družina za razvoj osebnosti, družbe in same Cerkve edinstvena in nenadomestljiva vrednota. Dragi verniki, zavzeto se vključujte povsod tam, kjer se »rešujeta« zakon in družina. In če sta ti dve vrednoti v nevarnosti pri vas samih, se z vsem zaupanjem in odločnostjo oklenite Kristusa, ki je vrnil zakonu njegovo dostojanstvo in družini njeno lastno trdnost. V zakonskih skupinah, v katere vas prisrčno vabimo, boste odkrivali in utrjevali tiste vrednote, ki bodo gradile vaš zakon in vas usposabljale za zakonsko pastoralo v vaši župniji in širše v družbi.

Družba: prostor kristjanovega delovanja

Takšno medčloveško družbeno povezavo mora kristjan uveljavljati v družbenem, političnem in gospodarskem življenju. Na teh področjih se kristjani ne morejo podrediti neki brezdušni, k uspehu in imetju usmerjeni miselnosti in praksi, temveč jih pri vsem vodi čut odgovornosti in solidarnosti. Kristjan tudi ne more živeti nekakšnega svetobežnega in intimnega krščanstva, ampak je poklican, da ga uresniči in uveljavi v svojem vsakdanjem življenju in družbi. Temu rečemo utelešeno krščanstvo. Kakor se je v Jezusu Bog učlovečil, da je postal »Bog z nami«, tako naj bi se v kristjanu vera udejanjila, da bi človek postal drugemu človeku »bližnji«. »Ker imajo laiki poln delež v poslanstvu Cerkve v svetu, so poklicani, naj pričajo, kako krščanska vera daje popoln odgovor na vprašanja, ki jih življenje zastavlja vsakemu človeku in vsaki družbi. V svet morejo ponesti vrednote Božjega kraljestva, ki so obljuba in jamstvo upanja, ki ne razočara« (Cerkev v Evropi, 41). Kristjani, še posebej tisti, ki imajo v rokah sredstva odločanja in upravljanja, se morajo v prvi vrsti prizadevati za razrešitev najtežjih problemov naraščajoče brezposelnosti in številnih krivic zaradi nepravične razporeditve kapitala in dela. Prizadevati si morajo, da bo delovno mesto postalo kraj občestva med osebami, medsebojnega spoštovanja in uveljavljanja nove solidarnosti na vseh področjih gospodarskega, tehničnega in finančnega razvoja. Kristjan se zaveda, da družbeno in socialno delovanje ni nekakšen »dodatek« ali zgolj ljubiteljska dejavnost poleg krščanskega poklica, temveč da je to prostor njegovega krščanskega življenja. Glas vsakega posameznika je pomemben in naj bi bil slišen. Kristjani naj bi poskrbeli predvsem, da bi se slišal glas revnih in »utišanih«. Pomemben je tudi glas starejših in priletnih, ki morejo s svojo modrostjo in izkušenostjo veliko pomagati današnji družbi (Poslanica za post 2005, 3). Branili naj bi tudi pravo lestvico vrednot, ki se zdi, da je dandanes zabrisana. »Za ta cilj morajo krščanski laiki delovati s strokovno pristojnostjo, s človeško poštenostjo, s krščanskim duhom kot uresničevanjem lastnega posvečevanja« (Spodbuda o laikih, 43).

V mesecu maju in juniju bodo po škofijah t. i. škofijski dnevi, kjer bomo kot Božje ljudstvo doživljali in spoznavali svoje škofije, uspehe, potrebe in nove naloge. Skupaj bomo obhajali sveto evharistijo. Kristusa bomo častili, se mu zahvaljevali in ga prosili. Vabimo vas, da na te škofijske shode pridete v velikem številu v zavesti svoje soodgovornosti za Cerkev in za našo družbo.

Marija je Mati Cerkve in kraljica družine. Ona je velikodušno sodelovala pri našem odrešenju, tako tudi vi, bratje laiki, sodelujte v različnih službah pri prenovi Cerkve in naše družbe v sedanjem času. »Tako naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 5,16).

Na vse vas kličemo Božji blagoslov.


Vaši škofje:

msgr. dr. Franc Kramberger, mariborski škof in predsednik SŠK, msgr. mag. Alojz Uran, ljubljanski nadškof in metropolit, msgr. mag. Metod Pirih, koprski škof, msgr. dr. Jožef Smej, mariborski pomožni škof, msgr. Andrej Glavan, ljubljanski pomožni škof, msgr. dr. Anton Stres, mariborski pomožni škof in msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski pomožni škof