II. »Obredi so najboljša kateheza«
(kard. Francis Arinze)


Dragi bratje in sestre v Kristusu!

Leto mladih v Cerkvi na Slovenskem poteka pod geslom, ki ga je sveti oče izbral za svetovni dan mladih: »Prejeli boste moč, ko bo prišel Sveti Duh nad vas, in boste moje priče!« (prim. Apd 1,8) S temi besedami se je Kristus pred vnebohodom poslovil od učencev in jim izročil poslanstvo. Podobno tudi vsak človeški rod z vzgojo kliče in prenaša Božjo moč in izroča poslanstvo na prihodnji rod.
Na prvi pogled vseh mladih, ki zahajajo v cerkev, krščanska vera ne zanima. Z vstopom v srednjo šolo se odmaknejo od aktivne verske prakse in zdi se, da Boga več ne potrebujejo. To lahko razumemo tako, kot da je obračanje človeka k Bogu znamenje človeške šibkosti in je zato religija namenjena zgolj ranljivim družbenim skupinam ljudi, kot so otroci, starejši, bolni, nesrečni, ... ne pa tudi mladim in zdravim. Po eni strani razumemo potrebo po samostojnosti in dokazovanju, po drugi strani pa je odmik od verske prakse posledica tako sodobne družbene klime, ki vzgaja ljudi, ki jih zadovoljijo površinske potrebe, kot tudi novoveške ideje, da se človek lahko v polnosti razvije le, če zaupa zgolj samemu sebi.

Nezanemarljiv pri tem je moralni vidik. Del mladih si v času srednješolskega in univerzitetnega izobraževanja izbere življenjski slog, ki vključuje (pretirano) pitje alkoholnih pijač, uporabo nedovoljenih drog, (prezgodnjo) spolnost v neurejenih razmerjih, lenobnost in nezdrav odnos do okolja. Ta dejanja kažejo na oddaljitev od verske prakse in lahko tudi od Boga. Greh preprečuje spoznanje Boga in daljnoročno lahko pripravlja prostor neveri. Današnji evangelij govori o hromem, ki je bil izključen iz družbe in prepuščen samemu sebi. Vsi »notranje hromi« potrebujemo srečanje z Jezusom, ki nas bo resnično ozdravil in očistil. Malo mladih, ki so bili vzgojeni v pravem krščanskem duhu, versko okolje dokončno zapusti na premišljen in samonikel način. Večina svoje otroke da krstiti ter poskrbi za osnovno versko vzgojo pri verouku.

Med nami so mladi, ki ostajajo zvesti Bogu in Cerkvi tudi v najtežjih letih odraščanja. Pogosto izhajajo iz družin s trdnim duhovnim temeljem. Med njimi so tudi taki, ki so od osnovnošolskih let dalje dejavni v župniji ali so povezani s katoliško mladinsko sredino, in tisti, ki so v srednješolskem obdobju prehodili pot spreobrnjenja in poglobitve, četudi v primarnem okolju niso imeli potrebne podpore in razumevanja.
Pri mladih srečujemo pristno vero, četudi ne manjka dvomov in vprašanj. Marsikdo med njimi je po svoji prepričanosti in zagnanosti v spodbudo in zgled odraslim kristjanom in je kakor kvas, ki bo kasneje prekvasil okolico, v kateri bo delal in živel.
V preteklih desetletjih sta bili v Cerkvi na Slovenskem navzoči dve obliki dela z mladimi: prva so bile mladinske veroučne skupine, ki so v sedemdesetih in osemdesetih delovale skoraj v vsaki župniji, druga so bila duhovna srečanja in duhovne vaje za mlade. Tovrstnih programov se je vsako leto udeleževalo veliko mladih, v zadnjih letih pa zamirata. Razloge za to najdemo tako pri mladih, ki imajo danes drugačne potrebe kot v preteklosti, kot pri pastoralnih delavcih, ki se zaradi razvejanosti in obsega potreb in nalog v pastoralni dejavnosti manj ukvarjajo z mladino. Spremenile so se tudi družbeno-politične razmere, saj smo postali del globaliziranega sveta. Na področju mladinske pastorale govorimo o spremenjenem odnosu do klasičnih metod dela in o novem položaju ter novih razmerah, v katerih se je zaradi številnih razlogov le-ta znašla.

Kljub temu, da sodelavci v mladinski pastorali razpolagajo z majhnim številom poklicno zaposlenih in da jim zunanje okoliščine večkrat niso naklonjene, v svojo dejavnost redno pritegnejo veliko število mladih. Vsakoletnega srečanja v Stični se udeležuje dobrih sedem tisoč mladih. Število srednješolcev in študentov, ki vsako leto pripravijo in vodijo oratorije v župnijah, je naraslo na dobrih pet tisoč. V Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov je vključenih več kot štiri tisoč članov. Vse to so otipljiva in obetavna znamenja upanja tako za prihodnost mladih kot tudi za Cerkev na Slovenskem, zato se ne bojmo mladih! Pogumno jim stopimo naproti in jim ponudimo druženje med seboj in s Kristusom!

Uspele oblike mladinske pastorale odlikuje dejstvo, da so mladi aktivni sooblikovalci vsebin. Če je mladinska pastorala v preteklosti slonela predvsem na redovnicah, redovnikih in duhovnikih, je danes odgovornost bolj enakomerno porazdeljena po celotnem občestvu. Redovnice, redovniki in duhovniki (p)ostajajo predvsem duhovni asistenti, procese verske vzgoje pa uspešno izvajajo mladi prostovoljci in animatorji. Tu se nakazujejo poti in smernice razvoja dela z mladi in za mlade v Cerkvi v prihodnosti.

Mladi v Cerkvi so precej dejavni in se radi udeležujejo množičnih prireditev. Pozorni moramo biti na to, da bodo ohranili živ stik z osebnimi spremljevalci. Delo na osebni ravni pomeni pogovor v manjših skupinah, zanimanje redovnice, redovnika in duhovnika za mladostnikovo življenjsko zgodbo, duhovni pogovor in spoved.

Bogoslužje predstavlja dragocen zaklad mladinske pastorale. Tudi v Sloveniji se mu nekatere skupine posebej posvečajo in iz njega črpajo navdih in moč. Bogoslužje, ki ga sooblikujejo mladi, je globoko versko izkustvo. Dolgoročno zdržijo tiste oblike mladinske pastorale, ki so postopoma in na nevsiljiv način pripeljale do svete maše ali drugih oblik bogoslužja.

Bogoslužje mlade vzgaja v naročju Cerkve, po njem prejemajo Gospodov blagoslov in darove Sv. Duha. Darovi Svetega Duha so oprijemljivi in uporabni za vsakdanje življenje, za delo in molitev, za soglasje v družini in prijetno vzdušje med prijatelji in vrstniki. Apostol Pavel jih našteva devet, trikrat po tri: »Sad duha pa je: ljubezen, veselje, mir; potrpežljivost, blagost, dobrotljivost; zvestoba, krotkost, samoobvladovanje.« (prim. Gal 3,22–23) Naštete kreposti so kakor sadike, ki jih je treba vzgajati in negovati.

Evangeljski odlomek, ki smo ga poslušali, razodeva ljubezen in moč Jezusa Kristusa, ki ozdravlja hrome in odpušča grehe. Važnejše od telesnega zdravja je notranje očiščenje. Hromi človek se verjetno ne bi srečal z Jezusom, če bi ne bil bolan. Potreboval je kar štiri nosače, ki so zaupali v Jezusa in so ga postavili predenj.

Dragi mladi, setev vaših staršev in vzgojiteljev naj v vas vedno bolj dozoreva in prinaša plodno in bogato žetev. Vzemite letošnji postni čas zares. Vaša skrb naj bo, kako doseči čim večjo notranjo svobodo in apostolsko gorečnost. S to željo in s tem iskrenim voščilom vas, dragi bratje in sestre, prisrčno pozdravljamo in vam podeljujemo pastirski blagoslov.

vaši škofje