V sporu zaradi neplačanih računov za vodarino v višini okoli 1,8 milijona evrov pravoslavni patriarhat v Jeruzalemu grozi z zaprtjem bazilike Božjega groba. Kot je v svoji spletni izdaji poročal izraelski časnik ‘Maariv’, je vodovodno podjetje ‘Hagihon’ pred tem zaprlo račun patriarhata zaradi številnih neplačanih računov.

Patriarh Teofil III. je posledično izrazil grožnjo, da bo v nekaj dneh baziliko Božjega groba zaprl, če blokada računa ne bo umaknjena. Zaradi zaprtega računa trenutno ni moč izplačati prihodkov tamkajšnjim duhovnikom.

V ozadju trenutnih težav je dolgoletni spor glede stroškov oskrbe z vodo. Desetletja dolgo cerkvi v dogovoru z mestom ni bilo potrebno plačevati računov za vodarino. Potem ko je konec devetdesetih let prejšnjega stoletja oskrbo z vodo prevzelo podjetje ‘Hagihon’, so od patriarhata zahtevali plačilo stroškov porabe. Izraelsko ministrstvo za turizem je medtem po navedbah tamkajšnjih medijev napovedalo, da želi posredovati med cerkvijo in mestno upravo.

Bazilika Božjega groba v starem mestnem predelu Jeruzalema sodi med najpomembnejše kraje krščanstva. Kristjani se na tem mestu spominjajo Jezusovega križanja, pokopa in vstajenja. Pravoslavni kristjani svetišča zato ne imenujejo bazilika Božjega groba, pač pa cerkev Vstajenja. Baziliko letno obišče več sto tisoč romarjev.

Dognanja sodobne arheologije v mnogočem izpričujejo, da je bil Jezusov grob dejansko na ozemlju današnje bazilike. Za razliko od današnjega dne je pred dva tisoč leti to področje ležalo izven mestnega obzidja. Prvo cerkev na tem kraju so zgradili v četrtem stoletju pod vladavino cesarja Konstantina. Po uničenjih v 7., 11. in 19. stoletju so svetišče obnovili in dogradili. Pri tem je nastala na videz nepregledna množica cerkvic, kapel in nadgradenj, v katerih se lahko spominjamo posameznih dogodkov iz svetopisemskih poročil.

Današnja stavba je delno nastala v dvanajstem, delno pa v devetnejstem stoletju, potem ko je leta 1808 ogenj uničil kupolo nad domnevnim območjem groba. Celotna gradnja se razteza na 100 X 120 metrih površine, vsi predeli pa niso dostopni obiskovalcem.

Bazilika Božjega groba je danes v skupni upravi različih veroizpovedi. Največji delež pripada pravoslavnim, latinskim in armenskim kristjanom. Manjši deli pripadajo koptom, sirskim pravoslavnim kristjanom in Etiopijcem.

Med verstvi je od nekdaj vladal spor glede upravljanja in uporabe svetišča. Zato so leta 1852 takrat turški oblastniki v pisni obliki določili pravila lastništva (status quo), ki so v veljavi še danes.

Foto: Wikipedia