Maronitski patriarh Bechara Boutros al-Rai od papeževega obiska v Libanonu prihodnji mesec pričakuje okrepitev in ‘novih moči za premagovanje največjih težav’. Rai je izjavo pred papeževim obiskom minulo sredo objavil na uradni spletni strani papeževega obiska v Libanonu, http://www.lbpapalvisit.com/home/public/index.php.

Benedikt XVI. bo svoj obisk v deželi ceder pričel v petek, 14. septembra. Ob prihodu bo imel krajši nagovor, v katerem naj bi spregovoril tudi o drami v sosednji Siriji. Po navedbah poznavalcev sveti oče trenutno v Castel Gandolfu pripravlja nagovore za svojo pot v Libanon.

Papež naj bi po programu obiskal tudi Damask. Ko so ob zaključku Bližnjevzhodne sinode v Rimu leta 2010 razmišljali o najprimernejšem kraju za objavo zaključnega dokumenta, so vzhodni cerkveni predstavniki spontano pomislili na Sirijo in Libanon. Trenutno dogajanje na tem področju je načrte malce spremenilo, edini cilj papeževega potovanja pa ostaja Libanon, edina bližnjevzhodna država s tako velikim odstotkom krščanskih prebivalcev.

Tako načrtovalci obiska v Rimu kot tudi libanonski gostitelji upajo, da se sirski spopadi ne bodo razširili na zahod; napad sosednje države bi pomenil odpoved papeževega potovanja, obenem pa bi povečal napetosti v izraelsko-iranskih odnosih.

24. inozemsko potovanje Benedikta XVI. naj bi bilo v prvi vrsti namenjeno duhovnemu misijonu. Dve leti po škofovskem zasedanju je papež pripravil posinodalno spodbudo, ki jo bo podpisal takoj po prihodu v Libanon, predstavil pa jo bo med slovesnim nedeljskim bogoslužjem v libanonski prestolnici. Besedilo naj bi vsebovalo program in temelje za prihodnjo usmeritev Cerkva na Bližnjem vzhodu, ki so med Kairom in Teheranom izpostavljene številnim družbenim, političnim in verskim pritiskom. Vsem vernikom, ki v deželah prvotnega krščanstva trpijo zaradi diskriminacije in jim marsikje grozi izgon iz države, želi papež z omenjenim dokumentom oznaniti podporo vesoljne Cerkve.

Benedikt XVI. pa bo ob svojem pastoralnem obisku soočen z nekaterimi najbolj žgočimi konflikti na Bližnjem vzhodu, tako na družbenem kot tudi na medverskem področju. Gostitelji drugi dan obiska z napetostjo pričakujejo njegov govor pred politiki, diplomati in verskimi voditelji v predsedniški palači v Baabdi. Šestnajstletna državljanska vojna (1975-91) je iz nekdanje ‘bližnjevzhodne Švice’ ustvarila ‘Bejrutski pekel’. V preteklih letih se je vedno močnejša šiitska Hizbola vse bolj vmešavala v izraelsko-palestinski spor, pa tudi v notranje napetosti med suniti in šiiti.

Papež in Cerkev sta zaskrbljena predvsem zaradi večverske istovetnosti države, v kateri pa se doslej enakopravni kristjani vse pogosteje znajdejo na robu - pogosto tudi po lastni krivdi. Že dolgo ne predstavljajo več večine med prebivalstvom, moč pa izgubljajo tudi zaradi notranjih razhajanj in strankarske udeležbe z nasprotujočimi si političnimi in verskimi nazori. Del kristjanov podpira sunitsko, del pa šiitsko vejo prebivalstva.

Benedikt XVI. bo potovanje v Libanon izkoristil za poziv k ohranjanju posebnega značaja Libanona in k zaščiti tamkajšnjih kristjanov. Podobno kot njegov predhodnik Janez Pavel II. leta 1997 v Bejrutu bo tudi Benedikt XVI. poudaril, da ‘Libanon ni zgolj suverena država, pač pa poslanstvo posebne vrste’. Pri tem bo pozval tudi muslimane, naj pošteno in v pripravljenosti na dialog sodelujejo s tamkajšnjimi kristjani.

Pričakovanja gostiteljev glede učinkov papeževega obiska so precej visoka. Storili bodo vse za varnost svetega očeta, klub temu pa obisk Libanona v trenutnih razmerah za svetega očeta in njegove spremljevalce predstavlja določeno stopnjo tveganja.