Zavetnik: svojega reda, bolniških strežnic

Atributi: knjiga, pera ali kri

Pavla, Marija od Križa, je morala po materini smrti še zelo mlada skrbeti za številno družino v domači aristokratski hiši. Oče jo je sicer želel omožiti, a ga je pregovorila, da je sprejel njeno odločitev, da se posveti službi Bogu in bližnjim. Kolera, ki je leta 1836 izbruhnila v njenem rojstnem mestu, je pomenila preobrat v njenem življenju. Poslej namreč ni nehala skrbeti za hudo bolne po bolnišnicah. To požrtvovalno delo je rodilo ustanovo »služabnic ljubezni«.

Ime: Njeno krstno ime je bilo Pavla Frančiška. Ime Pavel izhaja iz latinskega pridevnika paulus v pomenu »majhen«, Frančišek pa izvorno pomeni »frankovski, Frank«, iz nemščine izhajajoč pa lahko tudi »svoboden«.

Rodila se je 6. novembra 1813 v Brescii v Italiji,
umrla pa 15. decembra 1855, prav tako v Brescii.

Družina: Rodila se je v družini tekstilnega tovarnarja. Oče Klemen in mati Kamila Albani sta imela devet otrok, a nihče od njih ni dočakal visoke starosti. Tudi mati je umrla mlada, potem ko je Bog sprejel njeno žrtev za hudo bolno Pavlo.

Skupnost: Pavla je leta 1836 začela streči v bolnišnicah bolnikom, obolelim za kolero. Kasneje so se ji pridružile nekatere posnemovalke in polagoma je začela nastajati ustanova »služabnic ljubezni«. Pravila je leta 1850 potrdil papež Pij IX., Pavla pa si je privzela redovno ime »sestra Marija od Križa«. Ustanova se je hitro širila po Italiji, pri nas pa zlasti v Dalmaciji (Split, Dubrovnik) in po jadranskih otokih (Brač, Mali Lošinj, Cres). Danes delujejo še v Afriki in južni Ameriki (v misijonih). Sestre so poleg dela z bolniki skrbele tudi za zapuščena dekleta, danes pa strežejo po domovih za onemogle, bolnišnicah, vodijo šole in internate ter opravljajo razna župnijska dela.

Kreposti: Vseskozi, še v očetovi hiši, je imela velik čut za sočloveka, bila je globoko ponižna in potrpežljiva, sovražila je greh, z ljubeznijo pa sprejemala križ in trpljenje.

Preizkušnje: Vse življenje je morala prestajati najrazličnejše preizkušnje, poleg različnih bolezni so bile najhujše duševne muke, dvomi, občutek zapuščenosti in hude tesnobe.

Grob: Pokopali so jo v družinsko grobnico, kasneje pa so njeno truplo prenesli v cerkev v materni hiši, kjer so ji zgradili posebno kapelo.

Zadnje besede: »Milost je dopolnjena.«

Zavetnik: Je zavetnica svojega reda, prav gotovo pa jo lahko štejemo tudi med zavetnike bolniških strežnic.

Upodobitve: Upodabljajo jo v črni redovni obleki z belim ovratnikom, s črno naglavno ruto in pentljo okrog vratu. Običajno ima v roki knjigo, pero ali križ.

Beatifikacija: 25. februarja 1940 jo je papež Pij XII. razglasil za blaženo, 12. junija 1954 pa za svetnico.

Goduje: 15. decembra.

Misel: »O, moja križana ljubezen! Moj Jezus, ti sam mi zadostuješ. Moje življenje naj bo križano skupaj s teboj.«

Splet: www.ancelledellacarita.it