17. maj je (do včeraj) veljal za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. FOTO: Tatjana Splichal

V soorganizaciji Civilne iniciative Prebudimo Slovenije, pobude Vseposvojitev, Nove Slovenske zaveze in Združenih ob lipi sprave so spominsko slovesnost sooblikovali Marko Fink, Ana Dežman in Drago Arko s pesmijo in glasbo, Pavle Ravnohrib z besedo in varuhi spomina, ki so predstavili mnoge konkretne zgodbe žrtev komunističnega nasilja. Večer so soustvarili še molitev, tišina, branje imen s seznama žrtev in nagovori govornikov.

Celoten program prireditve (s pesmijo dr. Braneta Senegačnika Vigilija vred) v priponki:

Dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, Jože Kurinčič, program, 16. 5. 2023.docx

Molitev, tihi spomin, beseda, pesem. FOTO: Tatjana Splichal

Zbrane nagovoril tudi Pedro Opeka

Da bi se z veseljem odzval na povabilo in ob prazniku spomina na žrtve komunizma obiskal Slovenijo, a da ne more zaradi najrevnejših bratov in sester na Madagaskarju, med katerimi živi že pol stoletja, je v nagovoru zbranim poudaril misijonar p. Pedro Opeka, a zagotovil, da je med slovesnostjo skupaj z njimi, z duhom in s srcem, prosil Boga, da bi njihov klic prišel v srce vsem dobronamernim Slovencem.

Za vse žrtve brez grobov, mrliških listov in dobrega imena. FOTO: Tatjana Splichal

Očetu je uspelo uiti

»Ko se boste poklonili vsem slovenskim žrtvam, ki še danes nimajo grobov, mrliških listov in dobrega imena, Bog daj, da bi bila ta prošnja čim prej uslišana in uresničena. Naša prošnja je smiselna, globoka in pravična,« je izpostavil Pedro Opeka, sin Slovenca, »ki bi moral biti ubit v jamah v okolici Brnice blizu Hrastnika, kjer ležijo moji sorodniki – stara mama, stric in 22-letna teta. Bili so dobri, pošteni, verni in zavedni Slovenci, ki so ljubili svojo zemljo, kot tisoči drugih Slovencev, pobitih po različnih krajih naše slovenske zemlje. Očetu pa je uspelo uiti, ko se je zatekel k Sveti družini«.

Za glasbeno kuliso je poskrbela pevka Ana Dežman. FOTO: Tatjana Splichal

V Sloveniji je še živ čut pravičnosti

Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja je po misijonarjevem mnenju veliko znamenje, da Slovenija ne pozablja svojih državljanov, ki so bili žrtve komunizma in krivično ubiti. »V Sloveniji je še živ čut pravičnosti, ki prihaja iz dna srca veliko dobrih ljudi. Samo resnica nas lahko osvobodi, da skupaj živimo in delamo, kar nam daje vrednote in skupne cilje v našem življenju in v skupnosti,« je poudaril p. Opeka.

Na predvečer nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja (ki ga ni več!). FOTO: Tatjana Splichal

Resnica in priznanje krivic sta podlaga vsake sprave

Po njegovem je spominski večer na slovenske žrtve 2. svetovne vojne in povojnih pobojev pomemben zaradi nujnosti, da prihodnje generacije Slovencev vedo, kakšna krivica se je zgodila tisočem rojakov. »Brez pravičnosti ni pravega bratstva in sožitja med slovenskimi državljani. Resnica in priznanje krivic sta podlaga vsake sprave,« je prepričan Pedro Opeka.

S konkretnimi zgodbami žrtev komunističnega nasilja so spregovorili varuhi spomina. FOTO: Tatjana Splichal

Sprava, ki ne sloni na pravih temeljih, ne drži

»Zato moramo vsi delati in si prizadevati za spravo vseh Slovencev, ne le tistih, ki so nekoč zmagali, temveč tudi vseh, ki so bili pozabljeni in niso imeli istih državljanskih pravic. Prava zgodovina se piše z resnico v srcu, z ljubeznijo in v duhu človečanskih pravic. Sprava, ki ne sloni na pravih temeljih, ne drži in nima prave pristnosti, ki bi vsem Slovencem dala novo upanje, ljubezen, spoštovanje in veselje, da smo si vsi edini, bratje in sestre med seboj, kljub vsem razlikam, ki jih imamo,« je dodal Opeka.

Zvočni posnetek nagovora misijonarja Pedra Opeke:

Predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin. FOTO: Tatjana Splichal

Država ne ve, kdo so, kako jim je ime, koliko jih je

Tudi osrednji govorec, predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin, je spomnil, da za večino pokojnih žrtev komunistične revolucije mrliški listi, »ki so odtis življenja, ki je bilo pretrgano in minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka«, niso bili napisani: »Ti pokojni se niso pridružili revoluciji in zato jih je zadelo najhujše. Država Slovenija pa zanje ne ve: ne kdo so in od kod, kako jim je ime, koliko jih je.«

Sinočnji prizor z ljubljanskega Trga republike. FOTO: Tatjana Splichal

Zanje so vedeli ti, ki so preživeli

Dr. Ogrin je nadaljeval: »Zanje so vedeli neki drugi ljudje. Tisti, ki so jih imeli radi. In tisti, ki so sami prestali gorje na Teharjah, v Škofovih zavodih in drugod – in so imeli blagoslov, da so preživeli.« Vseeno pa velika večina pobitih ne obstaja v nobeni uradni evidenci Republike Slovenije in so za državo še vedno ne-osebe: »O njih, ki so prestali tolikšno krivico in bolečino smrti, država Slovenija ne ve, kdo so, od kod, kako jim je ime, koliko jih je.«

Z besedo je program obogatil Pavle Ravnohrib. FOTO: Tatjana Splichal

Organizatorji sinočnje spominske slovesnosti bodo danes, v sredo, 17. maja 2023, ob 14.30 v Državnem zboru predsednici Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti Evi Irgl predali apel s seznamom 14.901 žrtev komunističnega nasilja s prošnjo, naj država Slovenija poskrbi za vpis pokojnih v javno evidenco.

Poziv državi

Čigava je ta država, se je vprašal predsednik Nove Slovenske zaveze: »Smo mar tujci v njej? Tako ne more ostati. Zato ljudje dobre volje pošiljamo naši državi nujen poziv, ki ga bomo 17. maja v Državnem zboru predali predsednici Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti.« V njem pozivajo državo, naj pripravi javno dostopno evidenco žrtev komunističnega nasilja nad Slovenci in naj z vpisom v evidenco »vsem pokojnim zagotovi ne le elementarno pravičnost, marveč jim izkaže osnovno spoštovanje z uradnim priznanjem, da so te osebe nekoč živele in so zdaj pokojne.«

Celoten nagovor dr. Matije Ogrina je v priponki:

17_maj_2023_nagovor_Matija_Ogrin.odt

Marko Fink je zapel tudi slovensko himno. FOTO: Tatjana Splichal

Peterle, Janša, Komelj, Kuntner, Juhant ...

V množici zbranih je bilo opaziti predsednika Demosove vlade in zdaj Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) Lojzeta Peterleta, predsednika SDS in nekdanjega premierja Janeza Janšo, vidne predstavnike SDS Aleša Hojsa, Zvonka Černača in Branka Grimsa, Demosovega poslanca Francija Feltrina, publicistko Zlato Krašovec, pesnika in jubilanta (80 let) Toneta Kuntnerja, akademika dr. Milčka Komelja, duhovnika dr. Janeza Juhanta, zdravnico Tino Bregant …

Predsednica Civilne iniciative Prebudimo Slovenijo Vlasta Doležal Rus. FOTO: Tatjana Splichal

Šele po priznanju resnice lahko smelo naredimo naslednji korak

Predsednica Civilne iniciative Prebudimo Slovenijo Vlasta Doležal Rus pa je v nagovoru opozorila, da se mnogi naši rojaki danes izogibajo misli na mračne zgodovinske dogodke, morda tudi zato, ker ne verjamejo, da se je kaj tako nečloveškega sploh lahko zgodilo. »Do neke mere jih razumemo, ko kričijo svoj pustite nas živeti! Toda križ zgodovine je tu in treba ga je prepoznati in nositi. Šele po priznanju resnice lahko smelo naredimo naslednji korak,« poudarja Doležal Rusova.

Celoten nagovor Vlaste Doležal Rus je v priponki:

Vlasta Doležal Rus Nagovor 16. 5. 23.docx

Država pa še vedno ne ve, kdo so žrtve, od kod, kako jim je ime, koliko jih je. FOTO: Tatjana Splichal

Zlo se je globoko zažrlo v nas

Glede preteklosti si ne moremo več zatiskati oči, tudi ni dovolj zgolj zamenjati preživelih spomenikov, češ da niso več aktualni, je nadaljevala. »Zlo, ki so ga drug drugemu storili mnogi naši rojaki in je prizadelo mnoge Slovence, se je globoko zažrlo v nas in ga v podzavesti nosimo s seboj. Preganja nas kot moraste sanje. Moramo se jih rešiti tako, da sebe in druge razsvetlimo s svetlobo resnice in priznanja ter zdravimo z balzamom odpuščanja in empatije.

Kulisa prizorišča spominske slovesnosti. FOTO: Tatjana Splichal

Nihče ne bo obudil ugaslih življenj, lahko pa varujemo spomin nanje

Kajti, tako Vlasta Doležal Rus, slovenski narod je potreben zdravljenja, da ne bodo prihodnji rodovi tavali v zaslepljenosti, zamerah in mržnji do drugače mislečih: »Nihče ne bo obudil ugaslih življenj, lahko pa spoštljivo varujemo spomin na te dušice. Jaz bom nocoj prižgala svečko za ljudi iz moje širše družine. /…/ S to slovesnostjo želimo storiti korak naprej. Zase in za vse omenjene nocoj prižigamo sveče spomina in upanja.«

Več fotografij Tatjane Splichal pa v spodnji fotogaleriji (klik za povečavo na prvo fotografijo in nato drsenje s puščico v levo ali desno).

1/28