Papež Benedikt XVI. je včeraj, na pepelnično sredo, na splošni avdienci v avli Pavla VI. v Vatikanu govoril o postnem času, pri tem pa je vernike pozval k spreobrnjenju. Po papeževih besedah je spreobrnjenje hoja proti toku, katerega značilnost je površinski, neskladen in varljiv stil življenja, ki nas pogosto potegne za sabo, nas obvlada in naredi za sužnje slabega ali ujetnike moralne povprečnosti. S spreobrnjenjem pa krenemo proti visoki vrednosti krščanskega življenja ter se predamo živemu in osebnemu evangeliju, ki je Jezus Kristus, je poudaril sveti oče in tako pojasnil, da spreobrniti se pomeni spremeniti smer na poti življenja.

Kot so poročali pri vatikanskem radiu, je papež vernike tudi povabil, naj v postnem času vsak dan posvečajo molitvi in pokori ter se tako pustijo preoblikovati Jezusovi velikonočni skrivnosti. Jezus Kristus je namreč končni cilj in globoki smisel spreobrnjenja, je pot, na katero so poklicani vsi ljudje in na kateri se lahko pustijo razsvetliti njegovi luči. Na ta način spreobrnjenje po papeževih besedah izraža njegovo čudovito in očarljivo obličje. Ne gre za neko preprosto moralno odločitev, ki popravlja naše življenjsko vedenje, pač pa gre za odločitev za vero, ki nas popolnoma prevzame ter vplete v notranjo skupnost z živo in konkretno Jezusovo osebo.

Spreobrniti se in verovati v evangelij nista dve različni ali na nek način podobni stvari, pač pa izražata isto resničnost, je poudaril sveti oče. Človek se lahko po njegovih besedah spreobrne vsak dan. Vsak dan, tudi takrat, ko ne manjka težav, utrujenosti in padcev, tudi takrat, ko bi najraje zapustili to pot in se zaprli sami vase, v našo sebičnost, in tudi takrat, ko se ne zavedamo potrebe po Božji ljubezni, ki se ji je treba odpreti, da bi lahko zaživeli po logiki pravičnosti in ljubezni, je dejal papež. Zahvaljujoč Kristusovi ljubezni, je dodal, lahko vstopimo v večjo pravičnost, ki je ljubezen.

V nadaljevanju kateheze je Benedikt XVI. spomnil, da je človek prah in da se v prah povrne, ter ob tem spregovoril o smrti in končnosti. Ob prirojenem strahu pred koncem, še posebej v sodobni družbi, ki na vse načine poskuša prikriti resničnost človeške izkušnje smrti, nas postna liturgija po eni strani spominja na smrt ter nas vabi k realizmu in modrosti, po drugi strani pa nas tudi spodbuja, naj sprejemamo in živimo novost, ki jo o stvarnosti smrti razširja krščanska vera, je dejal papež. Človek je prah in v prah se povrne, toda ta prah, ki je človek, je po papeževih besedah v Božjih očeh dragoceni prah, saj je Bog človeku namenil nesmrtnost.

Sveti oče je še spomnil, da se življenje, ki nima konca, začenja že na zemlji, v polnosti pa se bo izvršilo po vstajenju mesa. Ob koncu je papež vernike pozval, naj z obredom pepeljenja obnovijo svojo odločitev, da bodo sledili Jezusu, da se bodo pustili prenoviti njegovi velikonočni skrivnosti ter tako premagali zlo in delali dobro, ter da bi pustili umreti svojemu staremu grešnemu človeku in na ta način dovolili rojstvo novega človeka, ki ga bo preobrazila božja milost.

Popoldne je papež na rimskem griču Aventin tradicionalno obhajal slovesnosti pepelnične srede, ki so se pričele z molitvijo v cerkvi svetega Anzelma, nadaljevale pa s spokorno procesijo do bližnje bazilike svete Sabine. Med bogoslužjem je sveti oče blagoslovil pepel in vernikom podelil znamenje križa. Papežu je znamenje križa s pepelom na čelo začrtal naslovni kardinal bazilike, Slovak Jozef Tomko.