Košarica Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Pepelnica – začetek postnega časa

Za vas piše:
Tereza Mohar
Objava: 02. 03. 2022 / 00:30
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 01.03.2022 / 17:48
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Pepelnica – začetek postnega časa

Pepelnica – začetek postnega časa
Na pepelnico, ki jo letos obhajamo 2. marca, pričenjamo postni čas. FOTO: Tatjana Splichal
Čas štiridesetdnevnega posta traja od pepelnične srede do začetka večerne maše velikega četrtka. Na pepelnično sredo, ki povsod velja za dan strogega posta, je ob začetku postnega časa obred pepeljenja.

Posipanje s pepelom v znamenje kesanja in žalosti so poznali že Izraelci v stari zavezi. Ta obred se je ohranil vse do današnjih dni. 

Na pepelnično sredo se obred pepeljenja opravlja po vseh cerkvah. Duhovnik verniku na glavo v obliki križa posuje blagoslovljen pepel, s čimer se navzven pokaže notranja pripravljenost vernikov za spreobrnjenje in poboljšanje življenja. Pri tem izgovarja besede »Spreobrni se in veruj evangeliju!« Ali pa: »Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš!«

Duhovniki in ostali bogoslužni sodelavci v postnem času nosijo bogoslužna oblačila v vijolični barvi. V tem času pri svetih mašah tudi ne pojemo aleluje.

»Spreobrni se in veruj evangeliju!« FOTO: Tatjana Splichal

Post, križev pot in sveta spoved 

Post ni le premagovanje v jedi, ampak tudi izogibanje neprimernemu govorjenju in slabim navadam, prav pa je, da vključuje še odpoved dobrinam, ki jih namenimo tistim, ki so v stiski. Verniki se držimo posta vseh štirideset postnih dni, še posebej pa nam je kot strogi post zapovedan na pepelnico in na veliki petek.

Se postiš? No, potem pa nahrani lačne, daj piti žejnim, obišči bolne, ne pozabi zapornikov, usmili se mučenih, potolaži žalujoče in solzne, bodi usmiljen, ponižen, prijazen, miren, potrpežljiv, sočuten, odpuščajoč, spoštljiv, resnicoljuben in pobožen, tako da bo Gospod lahko sprejel tvoj post in ti v polnosti naklonil sadove pokore. Post za telo je hrana za dušo. (sv. Janez Krizostom)

V ljudski pobožnosti so se v preteklosti razvile pobožnosti križevega pota (ob postnih petkih), molitev žalostnega dela rožnega venca, obešanje posebnega postnega prta in podobno, poleg teh zunanjih znamenj pa je Cerkev zelo poudarja tudi prejem odpuščanja pri zakramentalni spovedi.

 Pomen postnega časa 

Pepel je znamenje minljivosti, smrti in človekove krhkosti, saj se človek po smrti spremeni »v prah in pepel«. Zato pepljenje spremljajo duhovnikove besede: »Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš!« Vernemu človeku je pepel tudi znamenje pokore in prenovitve, zavedanja svoje majhnosti pred Vsemogočnim. 

V svetopisemski govorici pepel pomeni minljivost in nevrednost. Obred pepeljenja in ves postni čas nas hkrati spominja, da bomo na koncu našega življenja s seboj odnesli samo tisto, kar smo storili za Boga in za svojega bližnjega.

Post očisti dušo, dvigne duha, podvrže meso duhu, naredi srce skesano in ponižno, razpiha oblake poželjivosti, pogasi ogenj strasti in prižge pravi plamen ljubezni. (sv. Avguštin)

Postni čas je spokorni čas in obdobje priprave na veliko noč. Kristjani v tem času pri bogoslužju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu. Tudi Kristus se je pred nastopom javnega delovanja štirideset dni postil v puščavi, o čemer poročajo trije evangelisti: Matej, Marko in Luka.

Zadnji dve leti smo postni čas preživljali v znamenju epidemije koronavirusa, letošnji post bo v znamenju nove nadloge: vojne. »Kuge, lakote in vojske – reši nas, o Gospod!« starodavni vzklik, s katerim se verniki obračamo k Bogu, da bi odvrnil od nas te strahote. Zato je prav, da v postnem času več časa posvetimo molitvi, pogovoru z Bogom, saj nam Jezus zagotavlja, da molitev ne bo zaman in naj se je ne naveličamo.


Nalaganje
Nazaj na vrh