V soboto, 8. aprila, ob 19.30 bo v cerkvi sv. jakoba v Ljubljani Vokalna skupina Aurora pod dirigentskim vodstvom Janje Dragan Gombač izvedla besedilo Stabat Mater skladatelja Giovannija Battiste Pergolesija (1710-1736).

Vokalna skupina Aurora je že nastopila tudi na koncertu Sakralnega abonmaja v uršulinski cerkvi


Poznano je, da slednica Mati žalostna je stala opisuje Marijino bolečino, ko je stala pod križem. Dogodek na kratko opiše evangelist Janez: »Poleg Jezusovega križa pa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopajeva in Marija Magdalena. Ko je Jezus videl mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: 'Žena, glej tvoj sin!' Potem je rekel učencu: 'Glej, tvoja mati!' In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi.« (Jn 19, 25-27). Pesem Mati žalostna je stala, ki je po slogu sodeč verjetno nastala v 13. stoletju, ima svoje korenine v italijanskih hvalnicah (laudi) ter v frančiškanski in marijanski pobožnosti. Zato nekateri zgodovinarji menijo, da jo je zložil Jacopone da Todi, drugi pa sv. Bonaventura, oba iz reda sv. Frančiška. V začetku je bila to zasebna molitev, šele leta 1417 je prišla v brevir. V uradni Rimski misal pa je bila prevzeta hkrati s praznikom Žalostne Matere Božje leta 1727. Pesem slednica je prevedena v skoraj vse jezike, in sicer v isti pesemski obliki, da jo je mogoče peti na izvirno gregorijansko melodijo.

Partiture za sklabo ob mizi na smrtni postelji
Bogato in čustveno srednjeveško besedilo so skušali v glasbo preliti veliki skladatelji vseh obdobij. Eno najlepših uglasbitev je zapustil G. Battista Pergolesi. Pretresljiva je že pripoved, kako je skladba nastala. Naročilo, naj na besedilo Stabat Mater uglasbi kantato, je prejel leta 1734 od Bratovščine Matere Božje iz Neaplja. Vnaprej je dobil deset dukatov. Takoj se je spravil k delu, vendar ga je moral prekiniti, ker je hotel najprej napisati opero Olimpiada na Metastasijevo besedilo, s katero je želel pridobiti naklonjenost rimskega občinstva. Vendar je doživel globoko razočaranje. Rimljani niso imeli smisla za njegov slog in opera je propadla. Pergolesija, ki ga je napadla tuberkuloza, je neuspeh tako potrl, da se je njegovo zdravje hitro slabšalo. Ne glede na to je neutrudno dalje komponiral. Ko ga je njegov učitelj Feo obiskal v Pozzuoliju, je bil zaskrbljen nad njegovim videzom. Rotil ga je, naj neha delati in skrbi za zdravje. Pergolesi je vedel, da je njegov konec blizu, zato je hotel končati delo, za katero je bil plačan. Ko ga je Feo 16. marca 1736 ponovno obiskal, ga je našel umirajočega, na mizi pa je ležala končana partitura. Pergolesi je umrl še istega dne, star komaj 26 let.


Giovanni Battista Pergolesi (1710-1736)


Najpogosteje izdana skladba 18. stoletja, priredil jo je tudi Bach
Pergolesi je za časa svojega kratkega življenja doživel le skromen uspeh, dvajset let po njegovi smrti pa je njegovo delo doživelo izredno spremembo: Pergolesi je postal najbolj publiciran skladatelj osemnajstega stoletja. Pergolesijevo slavo je povzročila njegova opera La serva padrona (Služkinja gospodarica), katero je iz njegovega rodnega Neaplja po celi Evropi ponesla skupina potujočih igralcev. Popularnost opere pa je sredi stoletja prehitela Pergolesijeva uglasbitev Stabat Mater. Prvič je bila izdana v Londonu 1749 in postala najpogosteje izdana skladba v osemnajstem stoletju. Doživela je tudi več obdelav, med drugimi jo je v svojem času priredil tudi J. S. Bach pod naslovom Tilge, Höchster, meine Sünden.
Zdi se, da je Pergolesijev harmonski jezik na trenutke pred njegovo dobo, izredno kromatični prijemi pa eni zgodnejših primerov grenko-sladkih tonov izrazite senzibilnosti v sakralni glasbi. Kljub temačnemu tekstu, delo vsebuje nekaj izrazito operne glasbe, kot na primer živahen »Quae moerebat« (s sinkopirano spremljavo v godalih), poskočne sinkope v »Inflammatus et accensus« in izrazito fugiran Alla breve v »Fac ut ardeat«. Toda večinoma Pergolesi ohranja vzdušje ponižnosti in molitve, z izrazito nežnimi melodijami.

(vir: zbor Aurora)


Vokalna skupina Aurora
Christina Thaler, sopran
Klementina Savnik, alt

Monika Ivančev, Mario Dimitrov, violina
Ana Glišić, viola
Ivan Šoštarič, violončelo
Blaž Zupan, kontrabas
Tilen Bajec, continuo