Pesmarico Spev srca sta 22. novembra 2025 v frančiškanskem samostanu pri Tromostovju predstavila Miha Zupanc Kovač in Marija Gruškovnjak. Foto: Ivo Žajdela

Pesmarici Spev srca. Cerkvene pesmi za mladinski zbor z orglami, ki jih je zbral in priredil Lojze Mav, so strokovna besedila napisali Veronika Brvar, Marija Gruškovnjak in Miha Zupanc Kovač, izdala sta jo založba Družina in Kulturno društvo Glasbena matica Ljubljana. Vsi trije so jo predstavili v soboto, 22. novembra 2025, v frančiškanskem samostanu pri Tromostovju v Ljubljani.

Nagovor Veronike Brvar, predsednice Kulturnega društva Glasbena matica Ljubljana. Foto: Ivo Žajdela

Pesmarica je zadnje darilo Tomaža Tozona Glasbeni matici

Kot je pojasnila Veronika Brvar, predsednica Kulturnega društva Glasbena matica Ljubljana, je ta zbirka skladb za mladino bilo zadnje darilo legendarnega glasbenika Tomaža Tozona Glasbeni matici Ljubljana, z namenom, da se rokopis skrbno izbranih cerkvenih pesmi za mladinski zbor pretežno v priredbi duhovnika in skladatelja Alojzija Mava natisne in razširi med najmlajše pevske vrste. »Tomaž Tozon je večkrat poudaril, da je prav s tem naborom pesmi vstopil na pot umetniške glasbe ter zaslišal (po)klic zborovskega pevca in kmalu nato tudi zborovodje. Kot dolgoletni in karizmatični zborovodja se je še v jeseni življenja zavedal, da je bilo eno najstarejših kulturnih društev na Slovenskem skozi vso svojo viharno zgodovino zavezano dvigu pevske kulture in da je prav s pesmijo na različnih ravneh družbe ter v okviru svojih možnosti s slovenskimi izobraženci skrbelo za ohranjanje slovenstva.«

Sourednica pesmarice Marija Gruškovnjak. Foto: Ivo Žajdela

Le kdo ne pozna pesmi Marija, mati moja ...

»Le kdo ne pozna pesmi Marija, mati moja ..., pesmi, ki je postala slovenskim vernikom pesem tolažbe, upanja in zahvale,« je Mavovo pesmarico pospremila na pot z besedami Marija Gruškovnjak. Malokdo pa ve, da je to pesem zapisal in uglasbil Alojzij Mav. »Tega gospoda, skromnega tihega moža – organista sem spoznala na koru cerkve Marijinega oznanjenja pri frančiškanih v Ljubljani leta 1966. Vsako nedeljo od oktobra do junija smo se srečevali na koru. Alojzij Mav je spremljal ljudsko petje desete maše, medtem ko smo se pevci APZ svete Cecilije pripravljali za petje pri študentski maši, ki je tej sledila. V spominu mi je ostal kot tih, dobrosrčen, a vase zaprt človek, le včasih z rahlim hudomušnim nasmehom in igrivim pogledom.«

Marija Gruškovnjak z Mavovo pesmarico. Foto: Ivo Žajdela

Boglonaj gospod profesor za vaš velik zaklad duhovnih pesmi

Marija Gruškovnjak je dejala, da ko je dobila v roke Mavov rokopis pripravljene zbirke za mladinske in otroške zbore iz leta 1955, hranil ga je Tomaž Tozon, najprej ni vedela, kaj z njim početi. »Listala sem od pesmi do pesmi, čutila sem, kako veje iz vsakega lista Mavova predanost, ljubezen in skrb za otroško in mladinsko petje ter se končno 'dotolkla' do spoznanja: to moramo obelodaniti! Tako zdaj s to zbirko, ki je trud Mavovega trdega dela, lahko iskreno rečemo: boglonaj Lojze Mav, boglonaj gospod profesor za vaš velik zaklad duhovnih pesmi!«

Sourednik pesmarice Miha Zupanc Kovač, zborovodja APZ sv. Cecilije pri frančiškanih pri Tromostovju. Foto: Ivo Žajdela

Zbirka naj navdihuje tudi prihodnje rodove cerkvenih glasbenikov

Miha Zupanc Kovač, ki vodi zbor APZ sv. Cecilije pri frančiškanih pri Tromostovju, je spomnil, da ima veliko zaslug za izdajo cerkvene pesmarice za mlade pokojni Tomaž Tozon. Celotno zbirko v rokopisih je namreč, sicer po slučaju, nekoč našel na kupu not in jo predal Glasbeni matici z željo, da bi jo izdali. Notno literaturo je že davnega leta 1955 pripravil Lojze Mav. Poleg drugih področij, na katerih je bil Tozon aktiven, je bil tudi prvi dirigent Akademskega pevskega zbora svete Cecilije od njegove ustanovitve leta 1966. Vodenje zbora je Miha Zupanc Kovač prevzel leta 2023. »Zapis komentarja k zbirki skladb Lojzeta Mava in številnih drugih slovenskih skladateljev mi je bil v pravi izziv, vendar sem iskreno hvaležen, da sem imel s tem priložnost v zadnjem času preigrati vse skladbe iz zbirke. Ob tem sem spoznaval, kaj je navdihovalo mnoge naše predhodnike, ki so vodili zbore, polne mladih glasov po slovenskih cerkvah. Srčno si želim, da bi zbirka navdihovala tudi prihodnje rodove cerkvenih glasbenikov in bi pripomogla k nadaljnjemu razvoju petja na slovenskih korih.«

Od leta 1938 do 1974 je bil zborovodja pri frančiškanih na Tromostovju

Alojzij Mav se je rodil 21. junija 1898 v Grobljah pri Domžalah. Bil je dijak Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kjer je pridobil tudi osnovno glasbeno izobrazbo iz petja, violine, violončela, klarineta in orgel. Leta 1920 je vstopil v Misijonsko družbo (lazaristi), ki je imela svojo hišo v njegovi rojstni vasi. Po noviciatu in zaključku bogoslovnega študija so ga leta 1924 posvetili v duhovnika.

Po novi maši je kot misijonar deloval na več krajih, med drugim tudi pri svetem Jožefu nad Celjem, leta 1930 so ga premestili v Beograd, kjer je doživel težko življenjsko preizkušnjo. V nesporazumu s tedanjim vodstvom Misijonske družbe so ga po nedolžnem obsodili in po prestani kazni se je leta 1938 vrnil v Ljubljano. Zatočišče je dobil pri frančiškanih na Tromostovju, kjer je postal organist in zborovodja znanega Sattnerjevega zbora. Frančiškanskemu koru je ostal zvest do leta 1974, ko ga je bolezen priklenila na posteljo. Alojzij Mav je umrl 23. julija 1977 v Ljubljani.

Na predstavitvi Mavove pesmarice je več pesmi iz nje zapela dekliška vokalna skupina Žeklice, pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača. Foto: Ivo Žajdela

1/8