Rojstna hiša Srečka Kosovela v Tomaju. Foto: Ivo Žajdela

Srečko Kosovel se je rodil 18. marca 1904 v Sežani kot najmlajši, peti otrok očetu, ki je bil učitelj. Od četrtega leta je odraščal v Tomaju, kjer je hodil v osnovno šolo, v kateri je učil njegov oče.

Spominska plošča na rojstni hiši Srečka Kosovela v Tomaju. Foto: Ivo Žajdela

Na filozofski fakulteti je študirati romanistiko, slavistiko in pedagogiko

Leta 1916 je odšel na študij v Ljubljano, kjer je obiskoval realko, leta 1922 pa je začel na filozofski fakulteti študirati romanistiko, slavistiko in pedagogiko. Že kot srednješolec je literarno sodeloval v krožku, ki je izdajal glasilo Kres. Z Alfonzom Gspanom je leta 1920 sestavil rokopisni zvezek pesmi Mlado jutro, leta 1922 pa je v »Organizaciji srednješolcev iz zasedenega ozemlja« ustanovil nov literarni krožek in izdajal tiskan dijaški list Lepa Vida; izšlo je šest številk.

Zadnje srednješolsko leto je začel sodelovati še pri revijah Zvonček, Novi rod, Trije labodje in pri goriški Mladiki. Po začetku študija na filozofski fakulteti je občasno sodeloval pri Ženskem svetu, Grudi, Vidovdanu, Domu in svetu in Ljubljanskem zvonu.

Literarno-dramatični krožek Ivan Cankar

Leta 1924 je bil pobudnik srečevanja mladih literatov in gledališčnikov. Oktobra 1925 je skupina okrog Kosovela prevzela urejanje drugega letnika mesečnika Mladina, kjer je bil nato sourednik in »idejni vodja«. Istega meseca so ustanovili Literarno-dramatični krožek Ivan Cankar, ki je priredil dva javna recitacijska večera. Na obeh je imel Kosovel uvodni predavanji: novembra v Ljubljani z naslovom Kriza in februarja 1926 v Zagorju z naslovom Umetnost in proletarec.

Smrt ga je iztrgala, mladega kot mnoge pred njim

Pozimi je zbolel, potem začasno okreval, marca 1926 je odpotoval domov v Tomaj na počitnice, kjer pa je zbolel za meningitisom in 27. maja umrl. Smrt ga je iztrgala, mladega kot mnoge pred njim in tudi za njim, ko je bil sredi intenzivnega literarnega pa tudi socialnopolitičnega delovanja. Poleti 1925 je izbiral pesmi za zbirko Zlati čoln, vendar ga je smrt prehitela. Prijatelj Alfonz Gspan je zato posthumno leta 1927 izdal prvi izbor njegovih pesmi, leta 1931 pa je izšel že drugi.

Zgodaj je bil zasidran med slovenske klasike

Takoj po vojni, leta 1946, je Anton Ocvirk, Kosovelov prijatelj, že izdal prvo knjigo Zbranega dela, kar pove, da je bil zgodaj zasidran med slovenske klasike. Potem ko je Ocvirk šele leta 1967 izdal in javnost močno presenetil s Kosovelovimi do takrat neznanimi konstruktivističnimi pesmimi (Integrali 26), poteka razprava, zakaj tako pozno in predvsem kako jih umestiti v čas in interpretirati. Formalna odprtost Kosovelove poezije seveda daje številne možnosti razumevanja ter interpretacij in tudi zato je njegova poezija tako močna.

Zgodnje impresionistične pesmi so za širšo javnost pomembnejše

Potem ko so prišle v javnost njegove modernistične oziroma konstruktivistične pesmi, so bile predvsem pri strokovni javnosti nekoliko potisnjene v stran Kosovelove zgodnje impresionistične pesmi, ki pa so za širšo javnost vendarle pomembnejše. Z zgodnjimi impresionističnimi pesmimi je nadaljeval izročilo slovenske moderne, predvsem Ketteja in Murna, vendar je vanj vnašal nove značilnosti.

Med njegovimi impresionističnimi pesmimi je malo čistih impresij, v katerih se drobni vtisi iz zunanjega sveta povezujejo s čustvenimi vzgibi in razpoloženji. V večini pesmi se vtisi, položaji in prizori mešajo z miselnimi prvinami, impresionizem pa s tem dobiva ekspre­siven značaj. Poudarjene so osebne bivanjske teme osamljenosti, nemoči, groze, smrti in tragičnega odnosa do sveta ter teme narodove ogroženosti in obstoj. Prav zaradi te poezije je Kosovel prirasel k srcu večini ljubiteljev poezije. Motivi iz narave dobivajo pogosto simbolne pomene, impresionizmu pa se pridružujejo simbolistične primesi. Za mnoge pesmi je značilno baladno občutje. Večina impresionističnih in simbolističnih pesmi je tematsko vezana na Kras kot na značilno domačo pokrajino, zato ga tudi poznamo kot pesnika Krasa.

Prepad med realnostjo in idealiziranjem je velik

Deloma vzporedno z impresionistično-simbolističnimi pesmimi je pisal tudi ekspresionistične. Med osrednjimi motivi teh so bivanje posameznika in zlasti apokaliptični propad zahodnoevropske kapitalistične civilizacije in evropskega človeka. Ta je nujen zaradi krivde človeka, odtujenega naravi in etosu, sledilo pa mu bo vstajenje novega, etično očiščenega človeka.

To je seveda značilni črno-beli pogled mladega kritičnega človeka, ki se intenzivno srečuje z realnostjo življenja. Prepad med realnostjo in idealiziranjem je velik. Ta prepad je povzročal tudi pretiravanje z idealizacijo, ki se lahko hitro sprevrže v totalitarizem (npr. komunizem).

Obuditi in na novo približati njegov pesniški in človeški obraz

Ob stoti obletnici rojstva Srečka Kosovela leta 2004 je Založba Mladinska knjiga izdala razkošno knjigo Ikarjev sen, s katero so želeli obuditi in na novo približati njegov pesniški in človeški obraz. Zato je bil prvi del knjige »albumski«, saj je v njem objavljenih več kot 80 fotografij Srečka Kosovela (nekatere še niso bile objavljene), ki razkrivajo, kako se je spreminjal njegov obraz od otroštva do prezgodnje smrti, njegove družine in prijateljev, pospremljenih s takratnimi posnetki Krasa, Primorske, Trsta in Ljubljane, se pravi krajev, ki so mladeniča najbolj zaznamovali.

Grob Srečka Kosovela v Tomaju. Foto: Ivo Žajdela

150 pesmi in zapisov v faksimilirani obliki in vzporednem prepisu

Drugi, osrednji del je namenjen Kosovelovi poeziji. V njem je natisnjenih 150 njegovih pesmi in zapisov v faksimilirani obliki in hkratnem, vzporednem prepisu. Izbor, naredila sta ga Aleš Berger, tudi urednik knjige, in Ludwig Hartinger, dober poznavalec njegove poezije, je upošteval tematsko in oblikovno raznovrstnost pesnikovega opusa, naši vednosti o Kosovelu pa je dodal kar dva ducata besedil, ki še niso bila objavljena.

V tretjem delu je natisnjenih 17 pričevanj pesnikovih sodobnikov (sester, brata, študentskih in literarnih prijateljev), v katerih je vsaj delno ohranjena fizična in duhovna podoba od otroških let do zadnjih dni življenja. Tako, prvič zbrana na enem mestu, nam omogočajo, da si lahko vtis o pesniku, o njegovi telesni in duhovni pojavi zlahka ustvarimo sami.

Grob Srečka Kosovela v Tomaju. Foto: Ivo Žajdela

Kolikšen in kako raznovrsten opus v tako kratkem življenju

Srečko Kosovel je, kot sta v razkošni knjigi Ikarjev sen zapisala urednika, vseprevzemajoča postava slovenske in tudi svetovne književnosti: kolikšen in kako raznovrsten opus v tako kratkem življenju! Kakšna predanost pesnjenju; kakšna vsestranska ustvarjalna moč!

Ivo Žajdela, Ikarjev sen, Srečko Kosovel, Demokracija, 26. 2. 2004

Kip Srečka Kosovela v Sežani. Foto: Ivo Žajdela

1/9